Evropska demokratska stranka Volilni manifest

EVROPA, VSTANI!

Prvič v zgodovini se lahko zgodi, da bo Evropska unija, ta edinstveni projekt v zgodovini našega kontinenta, razpadla, se razdelila ali celo prenehala obstajati. Skupni učinek nereda, ki je posledica slabo nadzorovane globalizacije, resnih ekonomskih in socialnih posledic finančne krize, vpliva izjemne tehnološke revolucije ter kaotičnega vodenja migracijskih tokov, je pripeljal do političnih ali ekstremističnih sil, ki iščejo priložnost, da lahko izkoristijo strah in negotovost zaskrbljenih in zmedenih državljanov.

Evropa mora temu narediti konec, zato potrebuje temeljito demokratično reformo. Prebivalci Evrope so bili izključeni iz evropske vizije in cilja. Evropa pa brez svojih državljanov ne more obstajati.

Čas je, da se uveljavijo Evropski demokrati.

Stranke, ki so na evropski sceni prevladovale v zadnjih desetletjih, niso več sposobne ohranjati evropskega zagona ustanovnih očetov in tvorcev Evropske unije.

Utrujene so in so svoje volivce pustile na cedilu: razkorak med evropskimi državljani in evropskimi institucijami postaja vse večji. Poleg tega so evropske politike prepogosto neustrezne in pomanjkljive.

Čas je, da nadzor prevzamemo demokrati. Naše poslanstvo je, da svoje evropske sanje delimo z vsemi državljani. Naše vrednote so spoštovanje človekovega dostojanstva, pravna država, svoboda, enakost, solidarnost in odgovornost.

Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, spoštovanje nacionalnih in jezikovnih manjšin, enakost žensk in moških ter naložbe v programe za mlade in izobraževalne programe.

Evropska demokratska stranka želi in mora biti navdih za novo politično ureditev, katere namen je usmeriti Evropo nazaj na pravo pot.

Nalog nam ne bo zmanjkalo.

Evropske politike za boj proti klimatskim spremembam so zastavljene bolj ambiciozno kot kjer koli drugje na svetu. Ker so ZDA obrnile hrbet Pariškemu sporazumu, mora Evropa narediti korak dlje v svojem ambicioznem načrtu za prehod na zeleno gospodarstvo, ki bo financirano iz novih lastnih sredstev in bo ustvarilo na milijone delovnih mest.

Imamo enotno valuto, nimamo pa še političnega vodstva. Ni instrumentov ali proračunskih virov, ki bi dopuščali, da bi države evroobmočja usklajevale svoje ekonomske politike in lahko izkoristile solidarnost svojih partnerjev v primeru asimetričnih šokov.

Ustvarili smo ekonomsko in monetarno unijo, a kljub temu dopuščamo medsebojno tekmovanje držav članic na področju davkov, še posebej na področju obdavčitve podjetij.

Razglašamo našo zavezanost zaščiti Evropske unije pred pretirano globalizacijo, hkrati pa dopuščamo, da naši glavni zunanji konkurenti prevzemajo strateška podjetja in infrastrukturo in ne spodbujamo nastanka evropskih industrijskih velikanov, ki bi bili sposobni tekmovati z našimi glavnimi zunanjimi konkurenti.

Velika multinacionalna podjetja ustvarjajo velike prihodke s trženjem podatkov o evropskih državljanih, obdavčena pa so manj kot evropska MSP.

Nedavno smo uskladili Evropski steber socialnih pravic, še vedno pa nimamo učinkovitih instrumentov za boj proti socialnemu dampingu ali načrta za spodbujanje socialnega zbliževanja, kar je osrednji element krepitve evropske socialne in teritorialne kohezije.

Formalno smo vzpostavili skupno zunanjo mejo, a je ne upravljamo skupaj in dopuščamo, da morajo južne države članice tako rekoč same nadzorovati na desettisoče kilometrov morske meje in še vedno nimamo skupnih pravil o azilu.

Izvajamo pritisk na afriške države izvora ali tranzita, naj omejijo vstop njihovih državljanov v Evropo, še vedno pa nismo uveljavili Marshallovega načrta za Afriko, da bi se tej celini z najhitrejšim naraščanjem števila prebivalstva zagotovil razvoj.

Seštevek proračunov držav članic EU, ki ga namenijo za obrambo, je večji od ruskega, a vendar nismo sposobni napotiti evropskih obrambnih sil na vojaške operacije v tujino, če bi bilo to potrebno, ali pa Rusijo odvrniti od uveljavljanja svoje predrzne in napadalne politike do svojih evropskih sosed.

Gre za velik izziv, ki pa je hkrati nujen.

EDS ta izziv sprejema.

Menimo, da je nastopil čas za ponovno izgradnjo Evrope.

Prvi steber: Zakaj smo skupaj

I) Demokracija: potrebne institucionalne reforme
1) Transnacionalne kandidatne liste
Evropska unija je nepopolna demokracija. Ima sicer parlament, katerega pooblastila so vse večja. A kljub temu ima omejene pristojnosti. Nima pristojnosti na področju prihodkov, nima pravice dajanja pobud, ima stransko vlogo pri izbiri članov evropskega izvršilnega organa.

Predvsem pa je njegova sestava bolj rezultat nacionalnih kot resnično evropskih hotenj.

EDS se zavzema za uvedbo nadnacionalnih kandidatnih list za večje število sedežev v Evropskem parlamentu.

V tem primeru bi se lahko volivci odločali za liste, ki se resnično zavzemajo za programe za celotno Evropo.

2) Okrepitev participativne demokracije
Vse preveč prebivalcev Evropske unije dojema Evropsko unijo kot anonimni birokratski aparat, ki se ne zanima za njihove težave in prizadevanja ter je neučinkovit pri reševanju njihovih tegob in zahtev.

EDS si želi zmanjšati ta razkorak. Evropska unija bi morala zbrati potrebne vire in zagotoviti uveljavitev pravice do naslovitve peticije na Evropski parlament.
EDS meni, da je treba nujno pregledati in prilagoditi pravila za vložitev evropske državljanske pobude, ki državljanom EU omogoča pozvati Evropsko komisijo, naj Evropskemu parlamentu predlaga novo zakonodajo z določenega področja, ki je zanje pomembno.

3) Kaznovanje zlorabe moči s strani ene države članice
V skladu s pravili je včasih treba doseči soglasje vseh članic, zato je nedopustno, da ena država članica s populističnimi ali celo totalitarnimi tendencami lahko uveljavi svojo voljo proti vsem ostalim državam članicam Evropske unije. Demokratični narodi in države ne smejo in ne morejo dopustiti, da taki režimi onemogočajo in blokirajo delovanje Unije.

EDS spodbuja uveljavitev Evropskega mehanizma za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic, resolucije, ki jo je sprejel Evropski parlament, da bi povečal pristojnosti Evropskega sodišča glede obravnavanja kršitev zakonodaje v državah članicah EU.

Glede na to, da se Evropa sooča s tveganjem zlorabe populizma in oblasti, predlagamo, da se vzpostavi sistem, po katerem bi kršitve zoper temeljne vrednote (7. člen Lizbonske pogodbe) imele za posledico:

– zamrznitev celotne evropske finančne pomoči;
– mirovanje vseh glasovalnih pravic pri odločitvah, ki jih je treba sprejeti soglasno.

Kot začasni ukrep med postopkom v skladu s 7. členom Lizbonske pogodbe lahko upravičene osebe in organizacije iz držav članic zaprosijo za evropsko financiranje neposredno pri Evropski komisiji.

II) Potrditev naših skupnih vrednot
Evropska unija kot vsaka druga politična skupnost potrebuje nabor skupnih vrednot in načel, da zagotovi koherenco, usmerja odločitve in jim da legitimnost in pomen.

Te vrednote, ki so v samem jedru naše skupne identitete, so se oblikovale v stoletjih naše turbulentne zgodovine. V nekaterih zgodovinskih obdobjih se tem vrednotam ni posvečalo veliko pozornosti, spet v drugih se jih je na veliko kršilo, vendar so na koncu vedno zmagale.

Te vrednote so trdne: spoštovanje človekovega dostojanstva, pravna država, svoboda, enakopravnost, solidarnost in odgovornost.

So del naše družbe v obliki pluralizma, nediskriminacije, strpnosti, spoštovanja narodnostnih in jezikovnih manjšin, enakopravnosti med moškimi in ženskami ter načela delitve oblasti. Četudi so že zapisane v ustanovnih pogodbah, bodo resnično prevladale v vsej svoji razsežnosti, če bodo z zlatimi črkami zapisane v Evropsko ustavo, za katero si prizadevamo.

III) Ključ do prihodnosti
Izobraževanje in izmenjave sta dva glavna ključa do prihodnosti.

Okrepitev in poglobitev političnih in kulturnih izmenjav med državljani igra ključno vlogo v ustvarjanju evropske identitete in spodbuja sodelovanje med državljani Evropske unije.

ERASMUS igra ključno vlogo pri krepitvi medsebojnega spoznavanja različnih evropskih kultur, vzpostavljanju skupnih temeljev in oblikovanju Evropejcev.
EDS si prizadeva za povečanje proračunskih virov za program ERASMUS, in sicer za povečanje njegovega letnega proračuna kar za trikrat, pri čemer bi se delovanje programa razširilo še na mlade vajence, umetnike in mlade podjetnike.

Potrebujemo mlade, da gradijo skupno evropsko zgodovino in spoznajo ter razumejo delo, ki ga opravljajo naše skupne institucije na našem skupnem ozemlju. Nujno je iti preko meja in napredovati v smeri evropske javne sfere s sredstvi komuniciranja na evropski ravni, kar prispeva k ustvarjanju skupne evropske sfere, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne sfere. EDP želi oblikovati evropski medij, ki bi bil posvečen mladim in bi prispeval k večji ozaveščenosti o našem skupnem članstvu ter bi ga promovirali javni organi, podobno kot program Arte.

Drugi steber: Trajnostna in skupna gospodarska rast

1) Oživitev evroobmočja, prizadevanje za inovacije, evropska industrijska politika
a) Močno in demokratično vodeno evroobmočje

Od vseh dosežkov Evropske unije je zagotovo največji dosežek evro. Vse od uveljavitve izpolnjuje svojo nalogo, ki mu jo podeljujejo pogodbe: zagotavlja stabilnost cen in spodbuja trgovanje. Prav tako je evro deloval kot blažilec v šoku, ki ga je povzročila finančna kriza leta 2008, saj je podpiral zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in zagotavljal likvidnost za spodbujanje rasti.

O uspehu evra se ne govori veliko, bolj se posveča kontroverzni uspešnosti evroobmočja. V zadnjih letih je stopnja nezaposlenosti v evroobmočju (kar vključuje 19 držav) ves čas višja, kot je povprečje vseh 28 držav članic Evropske unije. V istem obdobju – in to velja še danes – je stopnja rasti BDP v evroobmočju nižja kot v vseh 28 državah članicah Evropske unije. Poleg tega se na evroobmočju države, kar zadeva uspešnost, vse bolj razhajajo, namesto da bi se zbliževale.

Za državljane je evro protisloven: predstavlja to, kar jim je najbližje (denar v žepu), in hkrati tisto, kar je najdlje (valuta nedefiniranega območja, ki jo upravljajo avtokrati, o katerih imajo nejasne predstave).

Prihodnost evra in evroobmočja zahteva, da se te razlike v dojemanju in uspešnosti zgladijo.

EDS predlaga ponovno vzpostavitev evroobmočja, ki bi izrecno temeljilo na usklajeni pobudi zbliževanja proevropskih in proaktivnih članic evroobmočja (od 5 do 7 držav), vključno s francosko-nemško dvojico. Te države bi skupaj določile cilje zbliževanja za gospodarsko regulativno okolje, davčna načela, socialni steber in delovno zakonodajo; svetovale bi pri enem ali dveh skupnih naložbenih projektih na področju inovacij, digitalnega sektorja ali industrije prihodnosti (npr. agencija za digitalno in umetno inteligenco). Za krajše obdobje (3 leta) bi se vsaka posebej približevala temu cilju prek svojih nacionalnih postopkov, druga poleg druge, skratka kot neka vrsta vzporednega zbliževanja.

Drugi ključ za ponovni zagon evroobmočja je očitno razvoj lastnih virov iz nacionalnih davkov in prispevkov, kot so davek na finančne transakcije ali davek na GAFAN. To bo vključevalo financiranje novih politik in kompenziralo izgubo proračunskih virov kot posledice BREXITA. Poleg tega ne gre za nov način obdavčevanja na evropski ravni ali poviševanje davčnega bremena za evropske državljane.

EDS se zdi, da je možno in zaželeno, ne da bi bilo pri tem treba dopolnjevati pogodbe, da se utrdi upravljanje evroobmočja z:
– oblikovanjem medparlamentarnega finančnega odbora za evroobmočje, da se okrepi demokratični nadzor. Ta parlamentarni odbor bi bil osredotočen na finančna vprašanja evroobmočja in njegovega proračuna. Sestavljali bi ga stalni člani finančnih odborov nacionalnih parlamentov in člani odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON). Njegov namen bi bil spremljanje odločitev, ki imajo neposreden vpliv na evroobmočje v smislu ekonomskih in proračunskih zadev, kot tudi izboljšanje povezave med nacionalno in evropsko ravnijo, kar zadeva proračunska vprašanja;
– imenovanjem podpredsednika Evropske komisije, ki bi bil posebej zadolžen za evroobmočje in bi bil v neposrednih stikih z nacionalnimi parlamenti in medparlamentarnim odborom.
Za obvladovanje bodočih kriz mora EU dopolniti Evropsko monetarno unijo s celovito Bančno unijo, vključno s skupnim evropskim sistemom zajamčenih depozitov.

b) Naložbe v raziskave in inovacije
Raziskave in inovacije so vedno igrale odločilno vlogo pri konkurenčnosti podjetij in gospodarski rasti. To še posebej velja danes, v obdobju tehnoloških sprememb in zahtevnih izzivov zaščite našega planeta pred globalnim segrevanjem, novih varnostnih tveganj, pričakovanj javnosti po višji kakovosti življenja in večjega spoštovanja okolja.

Evropa mora narediti več za spopadanje s temi izzivi.

Skupno povprečje BDP, namenjeno raziskavam in razvoju, za celotno EU znaša le 2,03 %, kar je skoraj en odstotek manj od zadanega cilja (3 %). Kar 17 od 28 držav članic temu namenja manj kot 1,5 % BDP. To pomeni, da EU za kar 1 % zaostaja za ZDA in 1,5 % za Japonsko, da Kitajske niti ne omenjamo.
EDS si želi, da EU ostane vodilna globalna gospodarska sila. Zato EDS zahteva:

– povečanje sredstev, namenjenih bodočemu Evropskemu okvirnemu programu za raziskave (Horizon Europe/Obzorje Evropa) na najmanj 120 milijard evrov;
– povečanje deleža, namenjenega raziskavam in inovacijam pri strukturnih sredstvih;
– razporeditev potrebnih virov za bodoči Investicijski sklad skupnosti (Invest EU), da se spodbudi privatni sektor, da dodatno vloži največ 200 milijard evrov v naslednjih 7 letih v raziskave in inovacije;
– uvedbo novega ambicioznega programa za podporo digitalnemu gospodarstvu in umetni inteligenci;
– usmeritev sredstev ESRR pretežno v infrastrukturo znanja;

c) Izvajanje realne industrijske politike
Več stoletij je moč evropskih držav temeljila na industriji, kar še posebej velja za 19. in 20. stoletje. To še vedno velja tudi danes, čeprav zdaj v ospredje prihaja storitveni sektor.

Številke govorijo same zase. Evropska industrija zagotavlja zaposlitev več kot 30 milijonom ljudem. Proizvede 17 % vrednosti, dodane in ustvarjene v Evropi, ter predstavlja skoraj 70 % njenega skupnega izvoza. Vsako delovno mesto v industrijskem sektorju neposredno ali posredno prispeva k dvema drugima delovnima mestoma v vrednostni verigi. Kljub temu ne moremo reči, da v Evropi dejansko obstaja industrijska politika. Še tista, ki je obstajala – za premog in jeklo – je opuščena.

Res je, da EU še vedno ohranja vodilno vlogo v številnih sektorjih: kemičnem, farmacevtskem, kovinsko-predelovalnem, prevoznem (zračni, železniški in kopenski promet) itd. Vendar za ZDA zaostajamo v sektorjih prihodnosti, hkrati pa nas ogroža vzpon Kitajske.
Na to se je treba nujno odzvati. EDS predlaga:

– razvoj in izvajanje strategije za razvoj evropske industrije v ključnih sektorjih prihodnosti: digitalni sektor, umetna inteligenca, nizkoogljična tehnologija, vesoljska tehnologija itd;
– vzpostavitev sistema za predhodno odobritev načrtovanih prevzemov evropskih družb in infrastruktur, ki so definirane kot strateške, s strani tujih investitorjev;
– pregled trenutno veljavnih pravil konkurence, da se s tem ne ovira oblikovanja evropskih velikanov s strani podjetij, ki poslujejo na svetovnem trgu;
– uvedbo hitrejšega in bolj učinkovitega protidampinškega sistema za sankcioniranje uvoza, ki ni skladen s pravili poštene konkurence.

2) Razvoj evropskega socialnega stebra

Čeprav jo pogodbe zagotavljajo, se Socialno Evropo dejansko zlorablja in izpostavlja raznim ideologijam, pod predpostavko, da bo socialna integracija neposredna posledica tržne integracije. Ta predpostavka temelji na dejstvu, da je nedavna kriza razkrila veliko neenakost med evropskimi državljani in pomanjkanje zadovoljitve številnih socialnih potreb, ki jih zadevajo.
Upoštevajoč vse to, Evropska demokratska stranka predlaga naslednje:
Evropski steber socialnih pravic je ena od prednostnih nalog EDS v prihodnje, idealno bi bilo, da bi posebna pogodba o Socialni Evropi definirala splošne cilje in obseg pravic v skladu z načelom subsidiarnosti.
Na Evropske institucije apeliramo, da v bližnji prihodnosti oblikujejo načrt za razvoj socialnega stebra, ki bi povezoval dokončno oblikovanje internega trga s postopnim uveljavljanjem strategije zbliževanja glede pogojev dela, minimalne plače, boja proti socialnemu dampingu, zajamčenega minimalnega dohodka in minimalne pokojnine. Cilj je vsem Evropejcem zagotoviti pravico do dostojnega življenja, upoštevajoč razlike gledeživljenjskih stroškov v posameznih državah članicah, pri čemer se zagotovi trajnostna rast in zanesljivo upravljanje javnih financ.

V zakonodaji je treba dati prednost enakosti med spoloma pri zaposlovanju kot tudi glede plačila (za enako delo).

Priporočamo spodbujanje socialnega gospodarstva in sodelovalnih delovnih modelov, na primer kolektivno sodelovanje kot nasprotje negativnim učinkom globalizacije.

Predlagamo ustanovitev Evropskega sklada za globalizacijo, ki bi deloval preventivno, še pred nastopom kolektivnih odpuščanj in selitvijo podjetij.
Evropski steber socialnih pravic bi moral podati konkretne predloge na ključnih področjih politike, kot so pomoč družinam in otrokom, spodbujanje višje rodnosti, ravnotežje med delom, družino in zasebnim življenjem in dolgotrajna skrb za ostarele, še posebej tiste, ki so odvisni od pomoči.

Prav tako bi bili potrebni predlogi za boljšo socialno vključenost delavcev, mlajših od 30 let, in delavcev, starejših od 50 let, v trg dela in nepremičninski trg.
Pri ohranjanju načel subsidiarnosti in proporcionalnosti se zavzemamo za sodelovanje lokalnih in regionalnih vlad pri upravljanju instrumentov, kot sta Evropski socialni sklad in Jamstvo za mlade, saj se aktivne zaposlovalne politike, vključno s politikami socialnih inovacij in enakosti, uveljavljajo na poddržavni ravni.

3) Boj proti klimatskim spremembam

Že več let so evropske politike za boj proti klimatskim spremembam med najbolj ambiciozno zastavljenimi na svetu: v Evropi je sprejet cilj 3 x 20 (20 % zmanjšanje emisij CO2, 20 % proizvodnje obnovljive energije, 20 % zmanjšanje porabe energije – vse to do leta 2020).
Ker so ZDA obrnile hrbet Pariškemu sporazumu iz leta 2015, mora Evropa spet prevzeti pobudo. V tem kontekstu EDS potrjuje svoje prepričanje, da mora prehod na zeleno gospodarstvo predstavljati tretjo industrijsko revolucijo in ustvariti na milijone novih delovnih mest v Evropi in po vsem svetu, ter podaja naslednja priporočila:

– določiti ceno emisijam toplogrednih plinov. Premog je glavni razlog za globalno segrevanje. Danes je premog cenejši od plina, ki manj onesnažuje. Določitev cene emisijam toplogrednih plinov bi dala močan signal podjetjem, ki si želijo preiti na obnovljive vire energije;
– razširitev obdavčitve finančnih transakcij. Ta inovativni, trajnostni in nediskriminatorni vir financiranja se lahko uporabi za oblikovanje globalnega investicijskega sklada za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov;
– oblikovanje globalnih instrumentov za spremljanje in vrednotenje zavez držav članic, podanih na konferenci COP21. Taki instrumenti predstavljajo garancijo, da bodo sprejete zaveze izpolnjene v duhu transparentnosti in skupne odgovornosti. Omogočile bodo povečanje zavezanosti vsakih pet let;
– vodenje bolj ambiciozne politike pri reševanju problematike gozdov, kmetijstva, podeželja in hrane. Še posebej predlagamo programe ozelenitve urbanih območij, zlasti takih, ki jih poleti prizadenejo vročinski valovi, in programe povečevanja zaščite gozdov ter dreves (še posebej na urbanih območjih);
– oblikovanje evropske enote civilne zaščite, ki bi se odzvala v primeru naravnih nesreč v državah članicah;
– po zgledu enotne kmetijske politike bi ustvarili enotno energetsko politiko, katere ustanovitveni akt bi bil vzpostavitev 100 milijard EUR vrednega naložbenega načrta za podnebje, s podporo Evropske investicijske banke za obdobje 2019–2024, iz katerega bi si države članice, lokalne oblasti in podjetja izposojali potrebna sredstva za desetkratno povečanje naložb na 4 področjih: energetska prenova zgradb, pametna omrežja, sistemi za shranjevanje energije in proizvodnja obnovljive energije;
– reorganizacija evropskega upravljanja morij in oceanov, da bi se utrdila vodilna vloga Evrope;
– prepoved uporabe plastike, ki je ni mogoče reciklirati, do leta 2025 in ukinitev programiranega zastaranja s podaljševanjem jamstva.
Druga prednostna naloga EDS je boj za ohranitev biodiverzitete: prizadevanje za ohranitev enake stopnje pomembnosti, kot jo imajo klimatske spremembe. Evropska demokratska stranka bi želela zagotoviti polno zavedanje in predlaga:
– ponovno vzpostavitev dialoga med državami članicami EU glede dogovora o prepovedi najbolj strupenih kemičnih snovi ter da se za vsako tako odločitev pripravi spremljevalni načrt za strokovnjake in sektorje, ki bi jih ta prepoved najbolj prizadela. Priprava novega sklepa o prepovedi glifosata do leta 2023 (ne le ponovno odločanje o njegovem dovoljenju za promet);
– sprožitev ukrepov glede izdelkov, uvoženih na ozemlje EU, ki ne spoštujejo ukrepov za varovanje okolja, ki jih morajo spoštovati proizvajalci in podjetja iz EU;
– sprejetje in podporo programom za rejce ovac, ki jih neposredno ogrožajo veliki plenilci, kot so medvedi, volkovi, risi itd.

4) Novi model trajnostnega kmetijstva in ribogojnic

EDS prepoznava dodano vrednost, ki jo ima evropsko kmetijstvo, in podpira razvoj novega trajnostnega, učinkovitega in produktivnega modela kmetijstva, ki združuje ambiciozne ekonomske in okoljske cilje v korist kmetov, potrošnikov, podeželskih skupnosti in okolja.
EDS bi si želela trajnostni razvoj, inovacije, varno hrano povsod v Uniji, konkurenčnost in obvladovanje podnebnih sprememb pa kot ključni gibali reforme.
Poleg tega mora biti proračun skupne kmetijske politike dovolj velik, da se zagotovi zadostna finančna sredstva za dosego ciljev, v izogib možnosti ponovne nacionalizacije kdaj v prihodnje.

EDS podpira skupno kmetijsko politiko, ki je pravična do vseh kmetov. Zavedamo se dejstva, da naravni pogoji, stroški proizvodnje in splošni življenjski standard niso povsod po Evropi enaki. To je treba upoštevati pri razporejanju podpore. Menimo, da evropski sistem pavšalnega plačila ne odraža v celoti kmetijske raznolikosti EU. Skupna kmetijska politika bi morala odražati tudi cilje Evropskega socialnega stebra v smislu boja proti revščini in nezaposlenosti na podeželju.
Podpiramo tržno usmeritev skupne kmetijske politike in ne ponovne vzpostavitve zgrešenih politik, vendar ne na račun varnosti in kakovosti hrane, dobrega počutja živali, okolja ali spodkopavanja možnosti kmetov, da si prislužijo spodoben prihodek pri dobavi svojih pridelkov na trg.

EDS podpira skupno kmetijsko politiko, ki spodbuja najrazličnejše modele kmetijstva in podpira postopni prehod k načinu kmetovanja, ki v največji meri zmanjšuje uporabo sredstev za zaščito rastlin in namesto tega raje uporablja okolju prijaznejše nadomestne možnosti, zagotavlja visoke standarde dobrega počutja živali in povečuje sledljivost, zagotavlja sanitarne in fitosanitarne standarde, ohranja in vzpostavlja biodiverziteto ter zmanjšuje živilske odpadke. Te ukrepe morajo spremljati konkretni cilji in kazalniki EU, kjer je to mogoče vzpostaviti.

Podpiramo bodočo skupno kmetijsko politiko, ki poudarja pomen in spodbuja razvoj programov za kakovost živil, kot so geografske označbe, ter prepoznava dodano vrednost evropskega kmetijstva. Kakovostni izdelki EU so del evropske kulture in dediščine in v svetu predstavljajo ogromno evropsko prednost, zato so ključnega pomena za spodbujanje podeželskega gospodarstva in MSP.

Naj za konec v zvezi s skupno kmetijsko politiko dodamo, da EDS verjame, da so naložbe v inovacije, digitalizacijo ter izobraževanje in usposabljanje ključnega pomena za prihodnost evropskega kmetijstva, saj se pri tem »naše znanje povezuje z našimi pridelki«.

Skupna ribiška politika je ključna politika Evropske unije in je zato nujno spoštovati vse njene določbe, da se zaščiti naše ribiče in morsko okolje. Ustrezno delujoči nadzorni sistem bo prispeval k uspešnemu delovanju celotnega sektorja; posebno pozornost je treba posvetiti novim protokolom sporazumov o partnerstvu, ki so v ribiškem sektorju že v veljavi. Brexit bo zelo verjetno imel velik vpliv na skupne zaloge rib in dostop do trga, zato je dogovor o ribištvu ena od prednostnih nalog.

5) Promet. K evropskemu integriranemu sistemu mobilnosti

Oblikovanje integriranega sistema trajnostne mobilnosti, ki je za uporabnike učinkovit in je v okviru internega, odprtega, konkurenčnega trga za podjetnike, je eden od prednostnih ciljev Evropske demokratske stranke iz naslednjih razlogov:
– tak sistem je bistvenega pomena za zagotavljanje prostega pretoka blaga in ljudi ter ustrezno delovanje notranjega trga;
– ključnega pomena je za uspeh politik glede klimatskih sprememb in energetskega prehoda. Promet prispeva eno tretjino končne porabe energije v državah članicah Evropske agencije za okolje. Velika večina porabe izvira iz fosilnih goriv. Ena petina emisij toplogrednih plinov v EU izvira iz prometa;
– ključnega pomena je za ohranjanje konkurenčnosti našega gospodarstva, saj preobremenjenost in težave z mobilnostjo blaga in ljudi posledično prinašajo stroške za podjetja in administracijo v višini 1 % BDP celotne Unije. Ta ogromni znesek vpliva na končne stroške naših izdelkov. Obstoječi prevozni model vodi v visoko stopnjo odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, ki niso obnovljivi vir in prihajajo z območij politične nestabilnosti.
Predlog EDS vključuje tri elemente:

a) Oblikovanje integriranega sistema mobilnosti, ki uporabnikom ponuja:
– nadzor nad pogodbenimi storitvami glede cen in časa;
– zagotavljanje prevoznih storitev od prvega do zadnjega kilometra kot del enotnega nakupa ali pogodbene operacije;
– avtomatizirano in inteligentno kombinacijo različnih načinov prevoza za reševanje težav s pretokom blaga ali potovanj ljudi.

b) Homogeniziran pravni okvir, ki zagotavlja varnost:
– poglabljanje načela enotnega evropskega neba, interoperativnost železniškega sistema (v pravnem in tehničnem smislu) in izogibanje težavam s socialnim dampingom, ki so še en razlog za drobljenje trga;
– pametna zakonodaja, standardizirane opredelitve, postopki poenostavitve, zmanjšanje upravnega bremena in poenostavitev ovrednotenja rezultatov.

c) Industrijska politika za ta sektor:
– reaktiviranje prometa kot vira zaposlovanja prek usposabljanja strokovnjakov, podpore podjetnikom in zaveze k raziskovanju in razvoju v podporo novim podjetjem, kar bo vodilo v intermodalnost in upravljanje »velikih podatkov«, ki se nanašajo na pretok blaga in ljudi;
– spodbujanje progresivnega zmanjševanja emisij ogljika pri fosilnih gorivih za vse načine prevoza in postopno prilagajanje uporabi, pri kateri vsak način ponuja najboljši rezultat;
– podpiranje povečevanja e-mobilnosti pri vozilih in spodbujanje orodij za prehod s fosilnih goriv na električni pogon (polnilni sistemi in postaje, popust pri nakupu električnega vozila in obnovljivi polnilni sistemi za gospodinjstva);
– spodbujanje globalnega vodstva Evropske unije pri zagotavljanju prevoznih storitev in dobavi blaga, opreme in prometne tehnologije.

Tretji steber: Močna Evropa, to ima Evropa povedati svetu

1) Prihodnost koherentne in aktivne evropske zunanje politike
Evropska unija mora imeti vpliv na svoje sosede in ves svet, in sicer tako, da spodbuja mir, stabilnost, blaginjo in varnost. Da to lahko dosežemo, moramo voditi koherentno in aktivno zunanjo politiko. EDS trdi, da morajo EU in vse njene države članice poenoteno in odločno spregovoriti o vseh najpomembnejših vprašanjih današnjega sveta. Trenutni položaj šibkih politik ne odraža dejanskega potenciala Unije. Pregledati moramo naša interna pravila odločanja in sodelovanja pri mednarodnih zadevah, da lahko postanemo resnično učinkoviti in bolj spoštovani, da se Evropska unija iz mehke sile lahko pretvori v globalnega igralca.

Prihodnost evropske zunanje politike mora temeljiti na ključnem dejstvu: Evropa ni le celina, niti le politično in kulturno območje niti samo gospodarsko območje – Evropa je predvsem globalno orodje za reševanje svetovnih konfliktov. Tako nas vidijo povsod po svetu in naša zunanja politika mora na tem temeljiti. Prihajamo z »vojnega območja« s »podedovanimi sovražniki«, a nam je vendarle uspelo ustvariti demokratično enoto, katere glavni namen je »izgradnja miru«.
Združene države Amerike ostajajo naše zaveznice in pomemben sogovornik, vendar moramo z medsebojnim dialogom in prepričevanjem rešiti trenutna odprta vprašanja glede trgovine in tarif. Po drugi strani ne smemo spregledati vloge Rusije, ki jo ima v svetu. Obstajajo vidiki konfliktov in pomembnega sodelovanja med Evropsko unijo in Rusijo, ki jih moramo odločno obravnavati. Z nastankom globalnih sil so nujni trgovinski dogovori in aktivna diplomacija. Skupna zunanja politika se mora osredotočati na pristni partnerski odnos med Evropsko unijo in Afriško unijo.

Bolj odločno moramo voditi sosedsko politiko. Bolj aktivno moramo sodelovati s sosednjimi državami na Zahodnem Balkanu. Prepričati jih moramo, da opustijo nacionalistično retoriko, spoštujejo dobre sosedske odnose in vzpostavijo demokratične standarde ter gospodarske in administrativne reforme.

EDS podpira stališče grške Zveze centra (Enosi Kentroon), ki po grških volitvah poziva, naj se Grki na referendumu odločijo o imenu nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, saj so bili pred podpisom Prespanskega sporazuma izključeni iz odločanja.

Glede položaja na Cipru evropska rešitev nujno vključuje umik turške vojske in naseljencev ter odpravo sistema jamstev vpletenih držav članic, saj je ta sistem v preteklosti vodil v vojaško intervencijo.

Še bolj proti vzhodu Ankara vodi agresivno zunanjo in avtoritarno notranjo politiko. Jasno mora biti, da je treba takoj prenehati z vsemi oblikami nasilja do držav članic EU, vključno s Ciprom in Grčijo, ter do držav, ki niso v EU, kot sta Sirija in Irak. Turčija mora priznati Kurde in jim zagotoviti potrebno stopnjo avtonomije.

Naše Vzhodno partnerstvo je bistvenega pomena, še posebej s partnerji, s katerimi smo podpisali pridružitvene sporazume (npr. Ukrajina, Gruzija, Moldavija), pa tudi z drugimi partnerji, ki imajo drugačne potrebe in stališča (npr. Armenija, Azerbajdžan, Belorusija). Prav tako ne smemo spregledati našega Južnega partnerstva, ki je zelo raznoliko. Najti moramo realistične in prilagojene rešitve za približevanje severnoafriških in arabskih držav. Unija mora biti še naprej prisotna v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Vzhodni in Južni segmenti naše zunanje politike morajo biti uravnoteženi.

2) Obrambna in varnostna politika

a) Obrambna politika Evropske unije temelji predvsem na izvajanju Stalnega strukturiranega sodelovanja (PeSCo). Ta instrument je bil ustanovljen z Lizbonsko pogodbo in uvaja možnost razvoja sodelovanja ožje skupine držav članic EU na področju obrambe. Ta oblika sodelovanja, ki je bila aktivirana leta 2017, vključuje 25 držav članic (z izjemo Združenega kraljestva, Danske in Malte). PeSCo omogoča skupini držav članic sprejemati vzajemne zaveze v zvezi s povečevanjem in koordiniranjem izdatkov za obrambo, sodelovanjem v evropskih programih na področju orožja in utrjevanjem operativnih sposobnosti evropskih vojsk. Medtem je bil vzpostavljen drugi mehanizem, Evropski obrambni sklad, za financiranje raziskav na vojaškem področju (13 milijard EUR). Junija 2018 je bila vzpostavljena Evropska pobuda za posredovanje (EII), v skladu s katero 9 držav sodeluje na področju skupnega posredovanja v tujini.
Poleg tega je treba poiskati model za ureditev in ohranitev kibernetske varnosti na evropski ravni. Kibernetski prostor je postal prostor nasprotij, saj se tako rekoč vsakodnevno srečujemo z vdori v računalniške sisteme držav članic, pomembne infrastrukture ali podjetja strateškega interesa, kar ima velik vpliv na našo obrambo in internetno varnost, hkrati ima sistemske učinke na delovanje naših družb. Nedvomno bodo ti napadi kmalu imeli usodne posledice. EDS mora zato podati predloge, da se na evropski ravni zagotovi učinkovit odziv na kibernetski kriminal in spodbudi skupno kulturo IT varnosti ter se s tem prispeva k zanesljivi in varni digitalni Evropi.

b) Boj zoper teroristične grožnje

Dandanes – in v zadnjih letih – je za državljane Evropske unije glavna skrb varnost, še posebej po vseh terorističnih napadih na ozemlju EU. Teroristične grožnje se nenehno in hitro spreminjajo. Gre za polimorfno, endogeno in eksogeno grožnjo. Gre za grožnjo s številnimi obrazi, saj obstajajo številne oblike terorizma: t. i. islamistični terorizem ter tudi skrajno desničarski in skrajno levičarski terorizem. Če se želimo učinkovito spopasti s temi grožnjami, ki pomenijo neposreden napad na evropske vrednote, moramo zagotoviti učinkovite, mnogokratne in usklajene odgovore!

Teroristična grožnja zadeva prav vse: vpliva na Evropsko unijo kot celoto, saj lahko teroristi zlahka fizično prehajajo čez odprte meje! Zato je nujno, da se odzovemo na evropski način in v Uniji resnično zgradimo prostor svobode, varnosti in pravičnosti.

Naša priporočila so naslednja:
– vse naše politike boja proti terorizmu morajo temeljiti na ključnem načelu: uravnoteženje potrebe po varnosti in spoštovanju temeljnih pravic in evropskih vrednot! Navkljub mračnjaštvu in nepriznavanju naših evropskih vrednot moramo obraniti naše temeljne pravice in spoštovati naše demokratične vrednote! Varstvo zasebnosti je temeljna pravica, zato moramo preprečiti razvoj družbe, ki bi temeljila na nadzoru in v kateri bi vsakdo veljal za osumljenca;
– okrepiti moramo dodano vrednost Evropske unije kar zadeva izmenjavo informacij in sodelovanja! Ne moremo se boriti proti terorističnim grožnjam brez sodelovanja in izmenjave informacij. Tu mora EU odigrati glavno vlogo! To je mogoče doseči z uporabo in okrepitvijo evropskih agencij, na primer tako, da Europol dejansko postane policijski organ in ima pristojnosti dajanja pobud. Kar zadeva obveščevalne službe, EDS pozdravlja ustanovitev Evropske obveščevalne akademije (Académie du Renseignement) kot prvega pomembnega koraka k okrepitvi sodelovanja, da se na dolgi rok vzpostavi pravo Evropsko obveščevalno agencijo;
– odpraviti moramo temeljne vzroke in okrepiti naša prizadevanja za boj proti radikalizaciji! Ne smemo se omejiti le na varnostne politike! Sodelovati moramo pri dejanski analizi naše družbe kar zadeva integracijo, socialno varnost in zaposlovanje, da lahko bolje razumemo, zakaj se državljani EU, še posebej mladi, radikalizirajo. Boj zoper radikalizacijo zahteva spopad s kanali, prek katerih se širi teroristična propaganda, lahko je to splet, lahko zapor. Zbrati moramo vse znanje in vire in jih uporabiti za pravočasno zaznavanje in preprečevanje radikalizacije ter za odvrnitev od radikalizacije, kjer je radikalizacija že prisotna;
– teroristom moramo odvzeti sredstva financiranja in sredstva za delovanje! Da preprečimo teroristične napade, se moramo lotiti pri koreninah: financiranju. Boriti se moramo na več frontah hkrati, kot to počnejo teroristične organizacije. EU mora voditi tako politiko, da je korak pred teroristi, na primer prek ureditve kripto valut;
– teroriste moramo obsoditi in si prizadevati za usklajevanje med državami članicami! V zadnjih mesecih, po padcu kalifata, je ključno vprašanje »povratnikov« in sojenje osebam, ki so bile aretirane v Siriji, Iraku in na kurdskem ozemlju. Enako velja za vse, ki pridejo iz zapora. Vsakemu je treba soditi in vsak ima pravice. Tega države članice ne morejo prezreti. Unija mora delovati in medsebojno uskladiti kaznovanje ter hkrati določiti minimalne kazni! Prav tako moramo razširiti pooblastila bodočemu Evropskemu javnemu tožilstvu na resni mednarodni kriminal in terorizem;
– še bolj okrepiti nadzor na zunanjih mejah EU; pri izpolnjevanju potrebe po varovanju naših zunanjih meja je treba jasno ločiti med migracijami in terorizmom. Ne smemo pozabiti, da 70 % napadov izvedejo evropski državljani! Vsekakor mora Unija varovati svoje zunanje meje, še posebej prek evropeizacije Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex)!

3) Globalni in pragmatični pristop do migracij

Evropa se sooča z enim največjih izzivov priseljevanja od 2. svetovne vojne dalje. Razlogi so znani: spreminjajoči se geostrateški interesi, oboroženi konflikti, diktature, kršitve človekovih pravic, slabo upravljanje, siromašenje okolja, klimatske spremembe in revščina. Ukrepi, ki so bili sprejeti v zadnjih letih, so bili enostranski in so kljub visokim stroškom dali le malo rezultatov. Ti ukrepi so pokazali, da učinkov imigracij ni mogoče obravnavati ločeno. Migracije potrebujejo celosten in povezan pristop, ki obravnava izzive ter izkorišča prednosti priseljevanja. V postopkih odločanja je treba povezati lokalno in regionalno raven. Regije in lokalni organi so blizu morebitnih težav, potreb in dejanskega stanja na trgu dela. To je treba upoštevati pri humanizaciji migracijske politike.
Ta novi in celostni pristop EDS mora temeljiti na naslednjih oseh:

a) Skupno upravljanje zunanjih meja

Potrebna je reforma Schengena. EDS podpira vzpostavitev skupnih standardov za nadzor, ki se izvaja na zunanjih mejah, in integriranega sistema za upravljanje meja. Programe izvajanja iskanja in reševanja na odprtem morju ter boj proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, je treba izvajati usklajeno. Okrepiti je treba delovanje Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) prek sistema Eurosur (Evropskega sistema nadzorovanja meja), ki bi omogočal izmenjavo podatkov in slik o položaju na zunanjih mejah med državami članicami.

b) Sodelovanje z matičnimi državami in državami tranzita

Za zaustavitev masovnega prihoda migrantov na evropske obale je ključnega pomena preprečitev pri viru. Tako sodelovanje mora potekati na različnih področjih, da se zagotovijo učinkovito upravljanje migracijskih tokov ter s tem mir in varnost, utrditev demokracije in spodbujanje gospodarske rasti kot dodatek razvojni pomoči. Novi okvirni program partnerstva za migracije, ki ga je julija 2016 odobrila Unija, je septembra 2017 dobil pozitivno oceno, zato predlagamo, da ga nadgradimo in poglobimo izvajanje v prednostnih državah ter ga razširimo še na druge države. Z napotitvijo strokovnjakov v matične države in države tranzita Unija vzdržuje vojaško in civilno usposabljanje in misije demokratične podpore v številnih državah, kar je treba še razširiti in poglobiti. Poleg tega v matičnih državah spodbujamo ozaveščenost in širjenje resničnih informacij o tveganjih in stroških nelegalnega prečkanja meja ter bivanja v Evropi, katerih vir so sami migranti, ki so vse te neprijetnosti izkusili.

c) Boj proti nelegalnemu priseljevanju in trgovini z ljudmi

Skoraj 90 % migrantov, ki doseže evropsko obalo, potuje prek lokalnih mafijskih posrednikov, ki so povezani z različnimi organiziranimi kriminalnimi združbami, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, trgovino s prepovedanimi drogami in pranjem denarja. Zato je nujno treba vzpostaviti celovit, multidisciplinaren in čezmejen pristop ter okrepiti sodelovanje pri preiskovanju, pregonu in kaznovanju tovrstnih aktivnosti, spremljanje finančnih tokov in uporabo najnovejše tehnologije za zaznavanje ponarejanja dokumentov ter okrepiti mehanizme iz akcijskega načrta za boj proti tihotapljenju migrantov in v okviru Eurojusta v zvezi s trgovino z ljudmi, da se prepozna ovire na področju pregona in pravosodnega sodelovanja.

d) Spodbujanje politik vračanja, ponovnega sprejema in vključevanja

Učinkovita politika vračanja, ki je osredotočena na ljudi, je ključno sredstvo zastraševanja pri nezakonitem priseljevanju tako za migrante kot mafijske skupine in mednarodne kriminalne organizacije. Trenutno politika vračanja ni posebej učinkovita, česar se tihotapci zavedajo. Zato je nujno treba izboljšati te mehanizme, ki jih države članice uveljavljajo zelo neenotno. Začeti je treba s krepitvijo operativnega sodelovanja in izmenjavo dobrih praks med državami članicami, agencijami EU in matičnimi državami priseljencev. Države članice morajo tesneje sodelovati z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in ji dati pooblastila za vračanje rešenih priseljencev v pristanišča varnih držav kot tudi koristiti Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) v podporo aktivnostim vračanja. Treba je kadrovsko okrepiti agencijo FRONTEX, saj je ciljno število 10.000 posameznikov do leta 2027 še zelo daleč. Prav tako je nujno narediti jasno pravno ločnico med odgovornostmi in pravicami humanitarnih nevladnih organizacij, evropskih agencij in organov držav članic.

e) Uskladitev pravice do azila

Begunska kriza je pokazala, da je trenutni sistem nezadosten. Prosilci za azil niso v vseh državah članicah enako obravnavani. To spodbuja sekundarna gibanja, »azil na zahtevo«, zlorabo azilnega sistema in oddajo prošenj za azil v več državah, ki so že tako preobremenjene s priseljenci, kar je vplivalo na ponovno vzpostavitev nadzora na meji nekaterih držav. Treba je pregledati pravila o azilu in zagotoviti delitev odgovornosti ter to, da nobena država ni pod dodatnim pritiskom migrantov, da zagotovi boljše pogoje. Ta reforma bi poskrbela za bolj učinkovit azilni sistem in lažje zaznavanje in preprečevanje zlorab. Revizija sistema mora poskrbeti za večjo usklajenost postopkov za pridobitev azila in pogojev za pridobitev mednarodne zaščite in pogojev sprejema. Treba je izpeljati reformo Dublinske uredbe, ključnega elementa skupnega azilnega sistema, ki določa, katera država je odgovorna.

4) Preoblikovanje evropske trgovinske politike za večjo učinkovitost in sprejemljivost

Ena od prednostnih nalog novega Parlamenta bo zagotoviti, da se upoštevajo evropski trgovinski interesi v bolj preglednem in demokratičnem okviru. Evropska unija se mora bolje odzivati na carinske ovire in zahtevati večje spoštovanje standardov. Trenutni model pogajanj o sporazumih o prosti trgovini v popolni tajnosti ni več vzdržen.

Po drugi strani se državljani počutijo razlaščene: voditelji potrjujejo pogajalske mandate precej ravnodušno, dovoljujejo ratifikacijo Pogodbe za elemente, ki so v pristojnosti na evropski ravni, in nato simulirajo razpravo državljanov za ratifikacijo v Parlamentu za elemente, ki so v njegovi pristojnosti. Glede na nacionalne prakse nekatere države v večji ali manjši meri vključijo tudi svoje parlamente in javnost. Zato je nujno ponovno privabljanje državljanov v času, ko prosta trgovina dejansko postaja socialno vprašanje.

Evropska demokratska stranka predlaga:

a) ponovno odobritev državljanov za prosto trgovino s potrditvijo javnega mnenja kot ključne vloge Evropskega parlamenta v smislu orodja za demokratični nadzor sporazumov (z njihovo ratifikacijo) in z vključitvijo nacionalnih parlamentov kot orodij za demokratični nadzor nad njihovimi izvršnimi organi (ki potrjujejo pogajalske mandate in sporazume, o katerih se pogaja Komisija). Te razprave morajo potekati pred podelitvijo mandata Komisiji, da bodo bolj pregledne in konstruktivne. Evropski parlament mora razviti tudi nove postopke za spodbujanje ozaveščene razprave državljanov, ki spoštuje raznolikost mnenj, na primer prek digitalne platforme državljanov:

b) spodbujanje sporazumov nove generacije na evropski ravni:
– ki so resnično orodje za okoljski prehod, s tem, da je Pariški sporazum nujen pogoj, brez katerega sporazum postane ničen. To bo pomenilo neposredno tveganje za vse tiste, ki ne upoštevajo svojih zavez glede podnebja in ne izražajo zavezanosti Evropski skupnosti: prosta trgovina – da, vendar ne katera koli trgovina;
– ki so še bolj okoljsko omejevalni do razvitih držav. Zadevni sporazumi o prosti trgovini morajo imeti kar najmanjši vpliv na okolje. Denimo z uporabo okolju prijaznih načinov prevoza in proizvodnje (okolju prijazni načini prevoza z ladjo, zemeljski plin, novi načini proizvodnje z majhnim vplivom itd.);
– ki državam članicam jamči pravico do podelitve nalog, ki jih določijo;
– ki utrjujejo previdnostno načelo pri varnosti hrane;
– ki omogočajo državam članicam poenoteno govoriti z glavnimi igralci na mednarodni sceni (upoštevajte, da ima Kitajska enotno strategijo do Evrope, Evropa pa ima 28 strategij do Kitajske.)

Pulmonary

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

Cardiology

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

Eye

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

Dental care

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

Urology

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

X-ray

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

Neurology

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

Fertility

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

Gastroenterology

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.

KONTAKT

T: (01) 439 73 50
F: (01) 431 41 13
E: info@desus.si

ČASOPIS

Brezplačno se prijavite na naš časopis

NA VRH