DeSUSDeSUS

  (01) 439 73 50       info@desus.si
  • PRIJAVA
  • DeSUS
  • Novice
  • O nas
    • DeSUS
      • Vodstvo
      • Organi
    • Vlada
      • Ministri
      • Državni sekretarji
    • Občine
      • Župani
      • Podžupani
      • Svetniki
      • Krajevne in četrtne skupnosti
    • DRŽAVNI ZBOR
      • Poslanci
      • Poslanske pisarne
    • Organizacije
    • Dokumenti
  • Zgodovina
    • Pomembne prelomnice
      • Zgodba
      • Ljudje
    • Podatki
      • Rezultati volitev
  • Mediji o nas
  • Časopis
  • Kontakt
  • +100%-
PRIDRUŽISE NAM
  • Domov
  • Objavljeno
  • Aktualno
  • Energetski boni

Energetski boni

Energetski boni

objavil Urednik / 26.01.2022 / Objavljeno v Aktualno, Novice, Slovenija, Stranka

V javnosti je prisotno razmišljanje, da se zaradi napovedanih podražitev energentov, kot premostitev nastalih razmer na trgu, uveljavijo energetski boni, ki bi jih kril proračun. Osnovna ideja, je vseprisotna ideja o delitvi subvencij, enkratnih dodatkov tako prebivalstvu kot gospodarskim panogam, kot odraz COVID krize. Učinki so znani, selektivnost odlokov pa tudi.

Na področju energetike moramo pogledati stvari z več plati. Glavni energenti so elektrika, olje, zemeljski in utekočinjeni plin, premog, drva. Napoved podražitev se nanaša na elektriko in  zemeljski plin v nadaljevanju pa tudi na  utekočinjen plin. Pri elektriki smo kot država trenutno samozadostni, kar pomeni, da pritiski na podražitve niso upravičeni in so le plod špekulacij in monopolnega položaja neposrednih dobaviteljev. Pri plinu gre za odvisnost od uvoza in to samo enega izvora, ruskega plina. Te cene  so odraz geopolitične situacije in strategije tako Rusije kot energetske politike EU. Slovenija v tem kontekstu ne pomeni veliko in zaradi svoje politične drže plačuje svojo ceno ( cena se določa po državah)

V Sloveniji na splošno  velja, da imamo stanje energetske revščine. Gre za celosten sociološki in tudi ekonomski problem nizkih dohodkov prebivalstva, ki ne zmore obnoviti svojih stanovanj, energetskih naprav in sedaj tudi ne kupiti energetskih virov. Eden najhujših problemov ljudi  je bivati v mrzlih, prepišnih in vlažnih stanovanjih. Energetska kriza preteklih let je povzročila, da so ljudje množično prehajali na kurjenje na lesno bio maso, manj na premog, kar je v mestih izrazito poslabšalo kvaliteto zraka. Pozitivni učinki na okolje, ki so bili doseženi s prehodom na  elektriko in plin se tako izničujejo. Energetska usmeritev  v prejšnjih desetletjih v skupne kotlovnice za ogrevanje celih naselij  blokov in individualnih gradenj, skupne napeljave s plinom za cela naselja, so v trenutni situaciji v krizi.

Ta kriza je povzročena umetno, kot pritisk, da se sprosti dovoljenja za severni tok, ki bo energetsko odvisnost Evrope od ruskega plina še povečalo, ostali pa samo sodelujejo v delitvi pogače. In za to pravzaprav gre. Biti zraven je pomembno, kajti pridobljeno se ne izgubi. Monopolni položaji pa ostanejo, se krepijo. Učinkovitost ni več vprašanje. Energetski boni ne glede na vse pa ta status samo   utrjujejo in dokazujejo, da pravzaprav nimamo nobenih rezerv za krizno stanje. Vsi dobavitelji bodo dosegli višje dohodke in ne prevzemajo nobenega tveganja. Celotno tveganje je samo na ramenih prebivalstva.

Ob tem je potrebno dodati, da se energija draži za vse, ne samo za tiste z nižjimi prejemki. Dejstvo je, da kdor je lahko, je že v preteklih letih prešel na cenovno ugodnejšo varianto kurjenja, da so ljudje postali varčnejši pri temperaturah v stanovanju, v obsegu porabe energentov.

Osnovni problem pa vendar sloni na nizkih dohodkih prebivalstva, še posebej upokojencev. Nimajo problema samo upokojenci z dohodki do 745€, ki se prikazujejo kot tisti, ki prejemajo pomoč ( meja solidarnostnih dodatkov) ampak tudi tisti nad to mejo, saj z obsegom izplačil dokazujemo, da imamo prag revščine višji kot ga priznavamo ( v kolikor ne gre za predvolilna darila). Danes so po izobrazbenem nivoju v tej skupini tudi ljudje z visokošolsko in celo univerzitetno izobrazbo. Problem je v  višini plač in odmernem odstotku, ki se je v zadnjih 20 letih zmanjševal in reševal državne finance. Sedaj katastrofalno stanje  poizkušamo reševati s solidarnostni dodatki kar so  tudi energetski boni z celo vrsto odlokov, sistemskih rešitev pa ni na vidiku. Ob tem pa zanemarjamo, da se položaj drugih upokojencev tudi  znatno poslabšuje, sodijo pa v kategorijo prezrtih prebivalcev.

Ob tem je vsekakor pomembno, da se za vse oblike solidarnostnih dodatkov na področju pokojnin  bremenijo sredstva izplačevalca torej  ZPIZ.  Način pravzaprav povečujemo netransparentnost podatkov koliko namenjamo za pokojnine na podlagi vplačanih prispevkov in ustvarja vtis, da so pokojnine višje kot dejansko so. Vsi solidarnostno in socialno naravnani ukrepi bi morali bremeniti neposredno  državni proračun.

Glede na to, da porabniki elektrike in plina za potrebe ogrevanja niso izključno ljudje z najnižjimi dohodki, ne podpiramo ideje, da se energetski boni dodelijo samo osebam do uveljavljenega cenzusa. V osnovi bi šlo za diskriminatoren ukrep, saj država  ni tista, ki bi ugotavljala v kašnem odnosu je posameznik do posameznega energetskega vira. Država ima druge vzvode, da ureja socialno varstvene pravice in socialno ekonomski položaj prebivalcev oziroma rezidentov, ki se jih poslužuje vse premalo. V tem primeru naj država nastopi z ukrepom maksimiranja cen ali subvencioniranja za vse prebivalstvo za določen energent ne glede na prosti trg urejanja cen energentov.

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on email
Email
Share on google
Google
Share on pinterest
Pinterest

KATEGORIJE

  • Aktualno
  • EU
  • EU poslanec
  • Foto
  • Intervju
  • Kandidati
  • Kongres
  • Lokalne volitve
  • Lokalno
  • Mediji o nas
  • Napovednik
  • Nekategorizirano
  • Novice
  • Poslanci
  • Slovenija
  • Stranka
  • Svet
  • Video
  • Volitve
  • Župan

ARHIV

ZNAČKE

arbitraža Branko Simonovič desus dr. Aleksandra Pivec dr. Igor Šoltes DZ EU Franc Jurša Intervju Irena Majcen Ivan Hršak Ivo Vajgl Izola izpostavljeno Jurij Lep kandidat kandidati Karl Erjavec konferenca kongres koroška lokalne volitve Maribor Ministrstvo za okolje in prostor Novo mesto okrogla miza Peter Vilfan pokojnine Poslanci poslanec poslanska skupina poslansko vprašanje predsednik Sobivamo srečanje stališče Starejši vabilo Vesna Dragan volitve volitve EU zakon zdravstvo šport župan

 

 

 

DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Kersnikova 6 / VI
1000 Ljubljana

T: (01) 439 73 50
E: info@desus.si

HITRI MENI

  • DeSUS
  • Novice
  • Kontakt
  • Ministri
  • Državni sekretarji
  • Poslanci
  • Župani
  • Podžupani
  • Svetniki
  • Organizacije

AKTUALNE NOVICE

 
  • Zahteva po opravičilu gledalkam in gledalcem in političnim strankam

    22 aprila, 2022
  • Intervju s predsednikom stranke Ljubom Jasničem

    22 aprila, 2022
  • Domoljubje – vrednota prihodnosti

    22 aprila, 2022

ČASOPIS

Prejmite naš časopis direktno v vaš e-poštni nabiralnik.

Ardi INT © 2021 - Vse pravice pridržane.
NA VRH