PREDLOGI STRANKE DeSUS
Pripravljeni proračunski dokumenti slonijo na določenih izhodiščih, ki rezultirajo v naslednjem:
- gospodarska rast v Sloveniji višja kot v EU, cca 7,9% iz česar naj bi izvirali izvorno povečani prihodki iz davkov. Zaradi rasti plač posebej v javnem sektorju se poveča znesek dohodnine. Povečanje gospodarske aktivnosti naj bi prineslo povečanje DDV in trošarin kot najpomembnejših postavk proračuna. Carine kot posledica uvoza iz tretjih držav naj bi bile večje kot posledica brexita in povečanega obsega nakupov preko interneta, kjer se sedaj zaračunavajo carinske dajatve oz. DDV. Ostali davki ostajajo na enaki ravni. Skupen znesek 9,6 milj v 2022 in 10.2milj v 2023. Glede na sprejeti proračun bi bili davki v 2022 večji za 301 mio.
- nedavčni prihodki, kot so udeležbe na dobičku, takse pristojbine, globe in drugi nedavčni prihodki naj bi se celo znižali. Znesek 235 mio v2020 in 264mio v 2023
- Kapitalski prihodki bi bili v obeh letih 139 mio, kar je skoraj enkrat več kot doseženo v letu 2020kot posledica prodaje premoženjskih pravic in neopredmetenih sredstev.
- Nova finančna perspektiva, ki poleg sredstev kmetijske politike, strukturnih skladov EU, kohezijske politike predvideva tudi sredstva za okrevanje in odpornost v obliki nepovratnih sredstev kot tudi kreditov ( slednjemu se je RS začasno odpovedala) v povečanem obsegu. Le to naj bi v letu 2022 znašala 1,67 milj in 1,46 milj v 2023. Glede na 2020 ko je bila črpano 724 mio je to znaten presežek, ne pa glede na načrtovano črpanje 1,56 milj. v dosedanjem proračunu za leto 2022. Bistvene višja predvidevanja so pri strukturnih skladih in kohezijskih sredstvih, medtem ko je pri ostalih sredstvih predvideno celo znižanje črpanja zato se je upravičeno vprašati kako je s sredstvi za odpornost in okrevanje, ki so bila prikazana kot poseben pogajalski dosežek v okviru pogajanj za določanje obsega sredstev EU.
- Prihodki bi tako znašali 11,49 milj v 2022 in 11,8milj v 2023. Prihodki glede na sprejeti proračun 11,0 milj bi torej bil povečani za 468mio iz naslov DDV, davkov na dohodke in EU sredstev. Na prihodkih torej nič bistveno novega in gre samo za 4% povečanje glede na sprejeti proračun za leto 2022, kar je malo glede na napovedano gospodarsko rast in finančno perspektivo EU.
- Tekoči odhodki, ki predstavljajo plače, prispevke na plače, izdatki za blago in storitve ter obresti bi naj znašali 4,2milj v 2022 in 4,0 milj v 2023. Ob tem je glede na sprejeti proračun 2022 kar 732 mio stroškov več. Glavnina te razlike se nanaša na nepojasnjeno povečanje rezerv in sicer 672 mio kot povečanje splošne proračunske rezervacija, rezerve in sredstva za posebne namene. Rezerve bi tako dosegale v letu 2022 944 mio ali 91% celotnih stroškov nabave blaga in storitev ali tudi 63 % plač javnega sektorja kar je ogromno in gre za faktor več kot 3x povečanja glede na sprejeti proračun 2022. V letu 2023 bi rezerve znašale še vedno zelo veliko vsoto in sicer 832 mio.
- Tekoči transferji to so subvencije, transferji gospodinjstvom in posameznikom, transferji nepridobitnim organizacijam, občinam, ZPIZ, javnim zavodom, skladom in agencijam bi v letu 2022 znašali 6,9 milj v 2023 pa 6,6 milj. Vsi transferji so glede na že sprejeti proračun večji za 382 mio. Povečanja zasledimo pri transferjih do posameznikov in gospodinjstev, transferjem občinam in javnim zavodom ter izvajalcem, ki niso posredni proračunski porabniki in transferjem v tujino. Zmanjšanja pa beležimo pri nepridobitnih organizacijah in vplačilih v sklade socialnih zavarovanj ( ZPIZ), slednje za 20 mio. Za ta sklad pa je tudi v nadaljevanju v letu 2023 dodatno zmanjšanje obsega sredstev za 16 mio. Sicer zelo bogata poraba glede na velikost porabe pa zanaša v letu 2022 za posameznike in gospodinjstva 1.677 milj, nepridobitne organizacije in ustanove 128 milj, občinam 114 milj., skladi socialnega zavarovanja ( ZPIZ) 1,46 milj, javni zavodi 2,6 milj,, izvajalci javnih služb in agencij 236 mio in transferji v tujino 103 mio.
- Investicijski odhodki bi v leti 2022 znašali 1,35 v milj v 2023 pa 1,48 milj. V letu 2022 je to glede na sprejeti proračun 402 mio več glavnina se nanaša na rekonstrukcije in adaptacije. Povečan obseg investicijskih odhodkov kaže na povsem spremenjeno strukturo porabe glede na sprejeti proračun.
- Povsem spremenjena poraba je tudi pri investicijskih transferjih. Le teh je v proračunu za leto 2022 manj za 186 mio in bi znašali 932, 8 mio, v letu 2023 pa celo samo 750 mio. Predvsem bo vlada odtegnila investicijski denar podjetjem v lasti države povečala pa privatnim podjetjem, občinam in javnim zavodom. Vendar tudi slednjim v letu 2023 manj, da se zneski izravnajo na zgoraj omenjen nivo.
- Plačila v proračun EU bodo v konstantni višini 590 mio v 2022 in 602 mio v 2023, verjetno kot posledica dodatnih ukrepov EU.
RS je še vedno neto prejemnica sredstev iz EU.
- Odhodki bi tako znašali 13,9 milj v 2022 in 13,3milj v 2023. Ugotovimo lahko izredno nesorazmerno porabo pri plačah , oblikovanju rezerv, tekočih transferjih kot posledica dviga plač v celotnem javnem sektorju in spremenjeno strukturo investicij. Celotna poraba bi naj bila večja za 1,342 milj glede na sprejeti proračun v 2022. To pomeni, da kljub proračunskem primanjkljaju v sprejetem proračunu za 2022 dodatno poglabljamo proračunski primanjkljaj za 879 mio in primanjkljaj bi znašal 2,471 milj. V letu 2023 pa 1,5 milj., kot posledica manjših odhodkov, katerim pa bo verjetno sledil rebalans proračuna za 2023.
- Proračunski primanjkljaja in odplačilo kreditov ( v letu 2022 2,3 milj in 2023 2,9 milj) in dana posojila drugim pomenijo za sektor države dodatno zadolževanje, ki bo v letu 2022 5.1 milj in v letu 2023 4,7 milj.
Ocena
Predlagani okvir za pripravo proračuna odslikava nerealno visoko porabo že iz leta 2021. Ocene proračunov ne temeljijo na ustreznih osnovah ne glede na to, da je fiskalno pravilo začasno suspendirano. Vlada se ne drži proti cikličnega okvira saj ob malenkostnem povečanju prihodkov neargumentirano povečuje najvišje dovoljene izdatke. Vsekakor obstaja bojazen, da bodo povečani izdatki povzročili strukturno in trajno poslabšanje javnih financ, kar bo imelo za posledico povečanje inflacije in pregrevanje sektorjev gospodarstva.
Prav tako proračuni ne nudijo manevrskega prostora za post covidno krizo in še kakšno za povrh ( gospodarsko, okoljsko, itd..) Obstaja bojazen, da bo sprejet sveženj sprememb davčne zakonodaje, ki bo prihodke iz naslova dohodnine dodatno zmanjšal in povečal proračunski primanjkljaj.
V proračunu tudi ni nobenih zagotovil, celo zmanjšanje obsega sredstev za socialna zavarovanja, kar izpostavlja negotovost dohodkov upokojencev glede na inflacijo. Zagotovila, da je zadolževanje v tem trenutku najcenejše nas ne smejo zavesti, kajti obseg zadolževanja in stanje obstoječega dolga glede na BDP krepko presega okvire, čeprav vemo, da se strogi Machstrikski pogoji ne morejo vrniti.
Glede na vse navedbe se ne strinjam z predlaganim proračunom za lato 2022 in 2023 in to pojasnimo tudi v medijih.
V kolikor pripravljeni rebalans proračuna nebi bil sprejet ni nobene bojazni za izplačilo zakonskih obveznosti in s tem pokojnin, saj imamo veljavni sprejeti proračun za leto 2022 in 2023 in se financiranje izvaja v skladu s tem proračunom.
Predlogi stranke DeSUS, ki so bili poslani Poslanski skupini za odločanje na novembrski seji Državnega zbora RS.
