Na proslavi 30.letnice DeSUSa v Arboretumu Volčji potok smo proslavili visok jubilej, predsednik je članice in člane pozdravil z naslednjimi besedami.
Dragi moji desusevci!
Bil je 30. maj in pisalo se je leto 1991. Tam pod Pohorjem je bil zgodovinski trenutek, da lahko danes z največjim ponosom rečemo, da stranka DeSUS praznuje 30-letnico.
Rodila se jestranka, naša stranka, stranka ljudi, ki je hotela in želela delati v dobro predvsem upokojencev pa tudi naših otrok in vnukov.
In delamo, želje smo prenesli v vsakdan in jih udejanjamo. Rasli smo skupaj z državo, ista leta štejemo. No ja, skoraj mesec dni smo starejši. Država nam je bila hvaležna, rabila je našo modrost, znanje, izkušnje…Kot smo včeraj ugotavljali na klavzuri, občutek je, da smo ji postali breme, da nas vedno manj rabi.
Toda, tudi naše današnje srečanje govori, tu smo, kot pred 30 leti, da branimo zasluženo in zahtevamo pridobljeno! Pokojnine, zdravstvo, sociala, pravica do stanovanja, vsi pogoji za človeka vredno življenje, sodobni domovi za starejše, šolanje za naše otroke, vrtci za vnuke, to je naš program in naša zahteva, tedaj in danes.
Včeraj smo na klavzuri odločali, odločitve bomo potrjevali na volitvah prihodnje leto. Mnogi računajo, da pri teh letih ne bomo prišli na volitve. V veliki zmoti so, jim sporočamo, na volitve bomo prišli, ne zaradi let, zaradi pravice in dostojanstva do našega minulega dela, ker je treba zavarovati vsaj tisto, kar tujcu še niso prodali. Prodajajo naše, bolj malo so ustvarili sami.
Ta dežela je lepa zaradi vas, ljudi s srcem, ljudi, ki vedo, da nič ne nastane samo po sebi in nič ne pade zastonj izpod neba. Dokazi vašega dela in odrekanj so vidni v vseh krajih Slovenije. Če vam še nihče ni rekel HVALA! zato, mi dovolite, da vam v imenu stranke in v imenu vseh, ki branimo njen obstoj pred kremplji kapitala, to izrečem danes, tu v Arboretumu, med cvetjem in zelenicami, na kraju, ki smo ga izbrali prav zato, ker predstavlja velikanski šopek, ki ga za vse, kar dajete življenju, zaslužite!
V DeSUS-u, bomo delali še naprej za dobro predvsem upokojencev, pa za naše otroke in vnuke, tudi naslednjih trideset.Na nekaj področjih življenja in tudi bivalnih pogojev, ne na vseh. To naj drugi. Bomo pa tudi v teh primerih imeli jasno mnenje.
Zakaj ? Ker je tako prav, človeško. Ker drugi ne bodo delali za koristi starejših. Morda le toliko, da bodo obdržali svoja ministrska mesta, poslanska mesta, službe v javnem sektorju…Ker je to usodnega pomena za njih. Ob tem pa morda mislijo – saj upokojencem ni možno zagotoviti dostojno starost – preveč denarja to terja, zakaj si pa niso sami uredili bolj dostojno starost. Morda deloma res… Ampak ne vedo, da bodo že jutri tudi oni na istem. In bo tudi za njih spet prepozno. In res, skupnost bo morala dati več denarja za starejše, za zdravstvo…, tudi za ceno kakšnega razglednega stolpa manj, pločnika, javne razsvetljave tam, kjer bi lahko posvetili z baterijo ( saj jo imamo na vsakem mobitelu…), malo bolj skromen avto, nesramno velike jahte – vile na vodi…, zmanjšati je treba krajo javnega denarja – v tisočerih oblikah. Zato DeSUS.
Da se bo lažje peljala prava bolj poštena politika, naši nasprotniki v politiki želijo, da DeSUS umre, izgine iz političnega prizorišča. Na volitvah bomo odločali o vseh pomembnem za naše življenje, v parlamentu želimo naše predstavnike in generacijo mlajših. Želimo spoštovanje preteklosti in bodočnost jutrišnjega dne!
Seveda je možen ugovor – naj se trudijo in naj pridejo v parlament in občinski svet po trdi, umazan poti volilnih kampanj. Morda…Nič ni popolno, tudi v volilnih kampanjah odloča denar.
Pa kljub temu ne bomo vrgli puške v koruzo. Imamo prednost, » starejši ljudje imajo dušo «, pravimo. Morda pa je skrajni čas v tem pohlepnem svetu, ki uničuje mater zemljo za svoje koristi in ji grozi uničenje do konca, napočil čas, da bi nas morala več voditi duša. Strnimo svoje vrste, do naslednje tridesetletnice je še nekaj časa.
Sam si bom prizadeval za dobre stvari. Dokler bom zmogel. Skupaj z vami, bom na tej poti, DeSUS bo nadaljeval naše opravljeno delo.
Če pa delaš dobro, ostane nekaj časa spomin na to. Ne vem zakaj, splača se delati za dobre stvari danes….Pa naj kdo to opazi ali ne . Za svojo dušo in za sočloveka. Usojeno je, da živimo skupaj, če se da kolikor toliko prijazno, spoštljivo,dostojanstveno…Starejši bi morali morda pomisliti, da žanjemo to, kar smo posejali – eni večjo njivo, eni manjšo, vsi pa smo vrgli nekaj semena…Če ne drugega, vsaj opozarjajmo na to. In v tej demokratični ureditvi je stranka potrebna. Demokracija je slaba, toda boljše ureditve še ni uveljavljene. Pa se je v zgodovini poskusilo uveljavljati že tudi druge politične ureditve.
Srečno na tej poti, drage kolegice, dragi kolegi! Naj ta lep dan nosi s seboj naš ponos v spominih na prehojeno pot! In ne pozabite, bogastvo te države smo ljudje!
