Poslanec PS DeSUS Branko Simonovič, je na 24. seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, g. Janeza Ciglerja Kralja v zvezi s primerjavo odmernega odstotka med upokojenimi od leta 2013 do konca prehodnega obdobja v letu 2023. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS):
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Eden izmed ciljev pokojninske reforme v letu 2012, s sprejemom ZPIZ 2 je bil ustaviti nadaljnje zniževanje pokojnin zaradi nižanja odmernega odstotka določenega v Zakonu ZPIZ 1. S to reformo se je prestrukturirala odmera in izračun pokojnine, upoštevajoč ne samo novo formulo odmere, ampak tudi druge faktorje kot so zaostreni starostni pogoji, drugače vrednotenje do, daljše obdobje za zajem let in tako naprej. Kljub temeljnemu namenu zajezitve padanja pokojnin, pa so slednje še vedno padale. Izhodiščni odmerni odstotek od 1. januarja 2013 je bil postavljen za moške na 57,25 %. Z noveliranim ZPIZ 2 v letu 2019 in 2021, se je odstotek odmere pokojnin postopno zvišuje na 63,5 %. slednji bo za moške po koncu prehodnega obdobja, ki smo ga z zadnjo novelo zakona uspeli prepoloviti v polnosti uveljavljenj v letu 2023, namesto v letu 2026. Tako smo za vsakokratne nove upokojence nekako dosegli vsaj približno dostojno ekonomsko varnost. Ne glede na storjeno pa se na našo poslansko skupino v velikem številu obračajo upokojenci, ki so prepričani, da jim je bila storjena velika krivica zaradi
upokojitve pod nižjim odmernim odstotkom v primerjavi z vsemi, ki so se upokojevali za njimi.
Po letu 2013 imamo namreč do danes upokojene z različnimi odmernimi odstotki, in sicer je v obdobju od 2013 do 2019 veljal odmerni odstotek za moške 57,25 odstotka, v letu 2020 58,5 odstotka, v letošnjem letu se bodo zavarovanci upokojevali z 59,5 odstotka, v naslednjem letu bo pokojnina odmerjena od 61,5 odstotka, upokojeni v letu 2023 pa bodo deležni že 63,5 odstotne odmer. Razlika v odmeri pokojnin med vsemi upokojenimi v vsem teh letih tako znaša tudi 6,25 odstotka. Zato me spoštovani minister zanima sledeče, ali menite, da je takšno razlikovanje med upokojenci sprejemljivo…
JANEZ CIGLER KRALJ (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti):
Hvala lepa spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani gospod poslanec Simonovič hvala za to vprašanje, ki je izjemno pomembno in hkrati tudi občutljivo saj gre za pravice iz zavarovanja za pokojnino torej pokojninskega zavarovanja.
Uvodoma bi želel pojasniti in moram pojasniti, da pokojnine uveljavljene v različnih obdobjih po različnih predpisih ob upoštevanju le enega elementa, ki vpliva na njihovo ali pa na višino pokojnine medsebojno niso neposredno primerljive. Različni predpisi so v preteklosti določali tako različne pogoje za uveljavitev pravic kot tudi različen način izračunavanja njihove višine. Sam sem se s svojo ekipo temu vprašanju resno močno posvetil, ker tudi na nas prihaja veliko pobud, tako kot ste navedli, da tudi na vas glede tega vmesnega obdobja, ko so se številni, ali pa ko se številni moški upokojujejo po nižjem količniku. Pokojnin posameznih zavarovancev, ki so se upokojevali v različnih obdobjih tako torej ni mogoče neposredno primerjati, saj so se upokojevali ali se upokojujejo v času veljavnosti popolnoma različnih upokojitvenih pogojev, kot tudi popolnoma različnega načina določanja pokojninske osnove in višine odmernega odstotka. To pa posledično pomeni, da tudi ni mogoče izračunati višine njihovih pravic na podlagi trenutno uveljavljene odmerne lestvice, saj bi pri morebitnem razmišljanju o preračunavanju višine prejemkov uživalcev pravic, ki so le te pridobili po prejšnjih predpisih, nujno odprli tudi številna nova vprašanja, kot na primer ali bi morali v uživalci pravic za novo odmero izpolnjevati tudi pogoje določene v sedaj veljavnem zakonu za pridobitev te pravice in ali bi bilo treba na novo izračunati njihovo pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo od katere se odmerijo pravice z upoštevanjem najugodnejšega povprečja osnov iz daljšega obdobja zaporednih let. Prav tako je treba opozoriti na dejstvo, da so se v različnih obdobjih, ko je veljala različna zakonodaja tudi valorizacijski količniki za preračun osnov iz prejšnjih let dela pri izračunu pokojninske osnove določali na različen način, kar je vplivala tudi na končno višino izračunanih pravic. To posledično pomeni, da odmerne lestvice, ki so bile določene po ZPIZ 92, ZPIZ1 in ZPIZ2 ter ZPIZ2G, niso neposredno primerljive. Kljub temu, kljub navedenemu lahko podamo približno oceno, kaj bi navedeni predlog sorazmernega povišanja prejemkov pomenil v primeru, če bi takšno povišanje veljalo le za zavarovance moške, ki so pravico do pokojnine uveljavljali v letih 2013 do 2020. Pri tem je potrebno opozoriti, da tudi ti zavarovanci med seboj niso popolnoma primerljivi, saj je skladno z ZPIZ-2 v obdobju 2013 do 2018 za izračun pokojninske osnove veljalo prehodno obdobje in sicer se je obdobje, ki je bilo vzeto za izračun pokojninske osnove poviševalo iz 19 na 24 zaporednih najugodnejših let zavarovanja za zavarovanca. Prav tako so se v obdobju od leta 2013 do leta 2018 moški lahko upokojevali ob nižjih upokojitvenih starostih saj se je šele v letu 2018 dokončno izteklo zadnje prehodno obdobje pri zviševanju upokojitvene starosti. Kljub navedenemu lahko podamo približno oceno zvišanja odhodkov, kar ste me verjetno želeli v drugi alineji vašega vprašanja vprašati in sicer ob predpostavki, da se je v zadnjih sedmih letih pred uveljavitvijo ZPIZ-2 G upokojilo približno 36 tisoč moških zavarovancev, katerih bi se s predlogom poslanca gospoda vas spoštovanega poslanca Simonoviča odmerni odstotek povišal glede na novo uveljavljeno lestvico ZPIZ-2 G bi se odhodki za pokojninsko blagajno v naslednjih štirih do petih letih povišali za približno 200 milijonov evrov.
BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS):
Hvala lepa za vaš odgovor in pravzaprav tisto drugo in tretje vprašanje, ki sem imel pripravljeno v pisni obliki za vas ste mi nekako tudi že odgovorili. Sam sem mnenja in razumem, da so pod različnimi pogoji različno se upokojevali, vendar kljub temu menim, da če je nekdo vplačeval pokojninsko blagajno toliko in toliko let bi to kazalo biti nekako izenačeno.
Hvala lepa.
JANEZ CIGLER KRALJ (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti):
Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec.
Tukaj v tej želji oziroma razumevanju tega kaj želite povedati smo skupaj. Dejstvo je, da smo se skupaj z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje temu izzivu zelo posvetili in ravno to, kar sva ugotovila v prvem delu mojega odgovora je, da ni najprej zadeve niso popolnoma primerljive, ker so veljali različni pogoji, različni valorizacijski količniki in različno upoštevanje najugodnejše dobe tako, da ni nujno, da so vsi, ki so se v tem prehodnem obdobju upokojili tudi dejansko efektivno oškodovani v primerjavi s temi, ki se po letu 2018 oziroma sedaj upokojujejo. Morda bi poleg tega, kar sem v prvem delu vprašanja pojasnil dodal še, da je v zadnjem desetletju na področju usklajevanja pokojnin s strani zakonodajalca prišlo do več različnih posegov na način, da se pokojnine ali niso redno usklajevale v višini kot bi se morale skladno s temeljno zakonodajo ali pa je bila v letu poleg redne uskladitve izvedena tudi izredna uskladitev temu smo bili priča tudi v preteklem letu, zaradi tega se tudi postavlja vprašanje ali so bili upokojenci pri opravljenih rednih uskladitvah, ki so bile nižje kot pa bi morale biti skladno s temeljno zakonodajo prikrajšani oziroma ali so bili upokojenci, ki so se upokojevali v času izvedbe izrednih uskladitev v bistveno boljšem položaju kot pa bi bili, če bi bile izvedene zgolj redne uskladitve in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je pripravil izračune, na podlagi katerih razvidna primerjava med odstotki uskladitev pokojnin, ki bi morale biti opravljene po vsakokratnem veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od leta 2010 dalje in dejansko izvedenimi uskladitvami pokojnin po tem zakonu oziroma po interventnih zakonih, ki so omejevali ali preprečevali uskladitev po področnem zakonu uživalci pokojnin uveljavljenih od vključno leta 2012 dalje pa so po dejansko izvedenih uskladitvah v ugodnejšem položaju kot bi bili v primeru usklajevanju pokojnin po področnem zakonu. Na tem mestu bi še to želel opozoriti, da bi kakršnokoli poviševanje pokojnin upokojenim po letu 2013 in do vključno leta 2020 prineslo še dodatno višje pokojnine na ta račun zniževanja odstotkov odmere, kljub temu, da so bili ti upokojenci deležni z izrednimi uskladitvami že tako ali tako višjih uskladitev v višini od 1 % do celo 4,2 %. Torej, uskladitev s katerimi se je primarno reševalo vprašanje izostajanja uskladitev zgolj tistih upokojencev, ki so bili prikrajšani oziroma katerih redne uskladitve so bile nižje v primerjavi z uskladitvami, ki bi morale biti izvedene skladno s temeljno zakonodajo. Seveda pa je naše skupno vodilo dostojne pokojnine in mislim, da dokazujemo, da ta vlada temu cilju tudi sledi.
