Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša, je na 67. izredni seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno na predsednika Vlade RS, g. Janeza Ivana Janšo v zvezi s t. i. popravo krivic upokojencem ter dolgotrajno oskrbo. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
FRANC JURŠA (PS DeSUS):
Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade, kakor tudi vsem kolegicam in kolegom!
V minulem letu smo bili vsi skupaj prisiljeni se prioritetno boriti z epidemijo koronavirusa in blažitvijo njenih posledic, kljub težkim časom pa je bilo za upokojence v tem obdobju storjenega že precej. Z zadovoljstvom lahko trdim, da smo v zadnjem letu za starejšo generacijo, vsaj v smislu izboljšanja ekonomske situacije, skupaj postorili: dvakrat je bil izplačan solidarnostni koronski dodatek, regres za upokojence je bil višji od predlanskega, večkrat smo že popravljali tudi pokojninsko zakonodajo, nadaljevalo se je z odpravljanjem zaostanka v usklajevanju pokojnin, ki izvira še iz časov prejšnje gospodarske krize.
Z lansko izredno decembrsko uskladitvijo smo uspeli zaostanek iz naslova neusklajevanja znižati, iz vsega skupaj, kar za 5 %. Manko iz naslova gospodarske krize znaša tako v tem trenutku še 3,6 %. Pred časom, natančneje v septembru 2020, ste že napovedali, da se bo v tem letu, če bodo ugodne gospodarske prognoze, lahko realiziral še ta primanjkljaj oziroma zaostanek v izplačilu pokojnin.
V zvezi s tem me zanima, ali upokojenci to uskladitev v tem letu dejansko lahko pričakujejo, ter seveda kdaj?
Drugo vprašanje postavljam v zvezi z pripravo oziroma obravnavo že predlaganega in težko pričakovanega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predlog zakona je bil v času ministrovanja Tomaža Gantarja že v zaključni pripravljalni fazi, s končano javno obravnavo ter torej tik pred obravnavo na vladni ravni. Zato vas predsednik sprašujem, po časovnici sprejemanja predloga zakona in ali nameravate z novim ministrom koncept zadnjega besedila predloga spremeniti? Če je odgovor pritrdilen, me zanima, v kakšni smeri.
Za oba odgovora se že vnaprej zahvaljujem.
JANEZ (IVAN) JANŠA:
Ja, hvala lepa za obe vprašanji.
Drži, v lanskem letu je upokojenska generacija doživela tako obsežne popravke, kar zadeva odpravo krivic ali pa zaostankov pri usklajevanju pokojnin, kot, kar se tiče posebnih dodatkov, v času korona epidemije, to pa je logično, glede na to, da je bila ta generacija z epidemijo tudi najbolj prizadeta in je to, lahko rečem, normalno, zdravorazumsko, pa tudi seveda solidarno ravnanje naše Vlade ali pa katerekoli vlade.
Ta zaostanek pri odpravi tega neravnovesja je, ki je bil v lanskem letu odpravljen, je v bistvu večji oziroma ta odpravek je večji kot prej, mislim da v desetih letih. To, kar je ostalo, je možno nadoknadit, zagotovo, v naslednjih dveh letih, če bodo ekonomske razmere takšne, kot se napovedujejo, če bodo nekoliko boljše, pa mogoče že v letošnjem letu, s tem, da aktualne napovedi kar se tiče gospodarske rasti so tam med 4 % in 5 %, kar obeta, da bi lahko v glavnem v letošnjem letu nadoknadili padec iz lanskega leta, verjamem pa, da smo lahko celo boljši in v tem primeru bi mogoče zavezo iz koalicijske pogodbe, ki znaša 1,5 % letnega odpravljanja zaostanka, podvojili in s tem bi se približali končnemu cilju. Zdaj v tem trenutku je za dokončen odgovore verjetno prezgodaj glede na to, da je hitrost okrevanja v veliki meri odvisna od trenutka, ko bomo lahko rekli, da smo epidemijo premagali. Tako, da verjamemo, da bo tam nekje maja možno dati dokončni odgovor, to kar je pa v koalicijski pogodbi kot obveza, bo pa glede tudi na napovedi pristojnih institucij glede gospodarske rasti za letošnje leto, skoraj 100 % možno realizirati.
Kar se tiče dolgotrajne oskrbe je zakon že nekaj časa v obravnavi in usklajevanju, zagotovo bo še dopolnjen. Tukaj je bilo medresorsko usklajevanje, bilo je usklajevanje v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Glede tega kaj je potrebno storiti oziroma kateri so ukrepi, ki so doslej zaostajali, pri dolgotrajni oskrbi starejših ni kakšnih velikih dvomov, tisto kar tehta dodatno usklajevanje pa dodatne premisleke so načini financiranja, realizacija tega zakona. Če bi šlo samo za to, da da se zakon sprejme mi ga lahko sprejmemo v dveh mesecih, vendar je potrebno takrat, ko bo zakon sprejet, imeti tudi predvidena finančna sredstva za njegovo realizacijo in to ne samo za naslednje leto, ampak trajno in tukaj govorimo o številkah kratkoročno skoraj pol milijarde evrov in tam po 5-ih, 6-ih letih preko 700 milijonov evrov. Iz tega vidika je zelo pomembno zagotavljanje nekih dodatnih virov. Eno takšnih posrednih virov je nacionalni demografski sklad, tako da je tudi uveljavitev tega zakona v veliki meri eden od predpogojev za to, da bo še eden od temeljev za to, da bo dolgotrajna oskrba na trdih temeljih realiziran. V vsakem primeru bo zakon na poslanskih klopeh pravočasno, da bo uveljavljen lahko s 1. januarjem naslednje leto, kar je cilj, ali bo to spomladi ali na začetku jeseni težko rečem, ker gre za finančno daleč najzahtevnejši projekt v mandatu te koalicije.
FRANC JURŠA (PS DeSUS):
Hvala lepa.
Jaz mislim, da se vsi dobro zavedamo, da v Sloveniji deluje trenutno 59 javnih zavodov, pa 43 koncesionarjev in da je v njih okoli 19 tisoč mest za ostarele. Namreč, petina prebivalstva starejših od 65 let, teh je danes 425 tisoč. Za 10 let se napoveduje, da nas bo, v kolikor bomo seveda, 10 tisoč več. Povprečna starost, tu pa vseeno moram izpostaviti, v teh domovih pa je 87 let in kra 75 prebivalcev potrebuje najzahtevnejšo zdravstveno oskrbo. Dejansko pokajo po šivih in v tem trenutku bi rabili za tiste, ki nujno rabijo oskrbo v domovih, 1000 postelj. 12 tisoč oseb pa je že vpisanih na vrsto in čakajo. Država v 10-ih , 15-ih letih dejansko ni zgradila nobenega doma, vse se stavi na koncesionarje. Tudi ta vlada jim bo razdelila tisoč 285 postelj. Seveda v sili je to vse dobro in prav. Je pa drug problem. Drug problem pa je, da koncesionarji običajno imajo višje cene, pa to še ni vse. Tudi javni zavodi nimajo enotnih cen. Pa me, predsednik, zanima, ali boste naročili, pa sodelovali pri tem, da se preoblikujejo te cene in da se nekako vsaj v neki meri tudi uskladijo.
JANEZ (IVAN) JANŠA:
Hvala lepa.
Ta problem je znan že dolgo časa in tudi pač nereševanje tega problema že dolgo časa je znano za to, pač teh zadev niti ne bi ponavljal. Sedaj za naprej je v vseh virih oziroma je iz vseh virov, ki so na razpolago v lanskem in v letošnjem letu Vlada temu problemu skušala zagotoviti čim več sredstev. Gre tukaj za sredstva, ki so na voljo iz različnih evropskih programov ali pa naslovov in tudi iz domačega proračuna. V naslednjih letih bo Slovenija na podlagi tega kar je bilo že sklenjeno in odobreno, na podlagi tega kar se sedaj načrtuje, recimo, v okviru nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje za naslednje obdobje, v Sloveniji bo zgrajenih na tisoče novih kapacitet za oskrbo starejših v domovih. To je praktično tudi edini način, ki bo vplival na znosnejše cene oziroma na cenejše storitve, ker tam, kjer je povpraševanje bistveno večje od ponudbe, potem je problem s stroški vedno prisoten, pa tudi če že to skušajo administrativno reševati. Zagotovo je tukaj najbrž nekaj manevrskega prostora, ko gre pri normativih, od katerih je pač cena odvisna, ampak v celoti bo problem možno reševati na zdravi in na trajni ali pa na trajnostni osnovi takrat, ko bo kapacitet dovolj. In to je naša prioriteta. Na tem delamo. V kratkem bodo znane tudi številke iz načrta za odpornost in okrevanje, ko bo ta potrjen. Poleg tega pa je tukaj možno zagotoviti pač še dodatne kapacitete v okviru različnih tako imenovanih inovativnih programov, ki jih dodatno financira tudi Evropske unija in ki obstajajo, ki že obstajajo v različnih lokalnih skupnostih. Saj tega problema se vsi zavedamo in mnoge občine so imele že doslej pripravljene programe, vendar za realizacijo ni bilo dovolj finančnih sredstev in ta sredstva sedaj zagotavljamo.
FRANC JURŠA (PS DeSUS):
Gospod predsednik, omenili ste dva datuma. Ta dva datuma sem si krepko zapisal. Povem vam, da vas bom pred temi datumi ponovno to isto spraševal. In glede na to, da pa nekaj časa že sedim v teh poslanskih klopeh, ne bom postavil zahteve za javno obravnavo te tematike zaradi tega, ker ni na tej obravnavi moč sprejeti nobenega sklepa, pa nobenega zaključka. Hvala lepa.
