Državni zbor je včeraj 18.11.2020, potrdil državni proračun za leti 2021 in 2022. Stališče Poslanske skupine DeSUS je predstavil poslanec Robert Polnar, pri razpravi pa sta sodelovala vodja PS DeSUS Franc Jurša in namestnik vodje PS DeSUS Jurij Lep.
Stališče PS DeSUS Robert Polnar:
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Proračun, kot način financiranja projektov in skupnega javnega dobrega, je odgovorna odločitev o tem, kaj se namerava storiti in za kaj se nekdo zavzema. Stabilen obseg in predvidljiva struktura porabe zahtevata pri obravnavi previdnost pri prevelikih posploševanjih in zadržanost pri pretiranih poenostavljanjih. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije je glede na pravno naravo državnega proračuna, nujni in neposredni pogoj za njegovo izvrševanje. Cilj zakona je uzakonitev rešitev, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračunov države in proračunov občin, v letih 2021 in 2022.
V Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, da je lokalna samouprava izjemno pomemben državni podsistem. Financiranje razvojnih nalog občin in to tistih, ki se izkazujejo kot investicijski odhodki
ali pa kot investicijski transferji občinskih proračunov mora biti sestavni del urejenega sistema financiranja, torej tudi tistega dela, ki je sofinancira iz državnega proračuna. Temeljni smoter, ki ga je potrebno doseči je upoštevanje načela skladnosti finančnih virov s pristojnostmi. Vsi razpoložljivi viri lokalnih oblasti naj bodo v sorazmerju s pristojnostmi in nalogami, ki jim jih določa zakonodaja.
Bistvena dodana vrednost predlaganega zakona je zato določitev višje povprečnine za financiranje občinskih nalog. Financiranje lokalnih zadev je neločljivo povezano s pristojnostmi z zakonom določenimi nalogami in pooblastili oziroma pravicami in obveznostmi občin. Aktualna vladna koalicija je v odnosu do predstavnikov reprezentativnih organizacij lokalne samouprave spremenila do sedaj uveljavljeno avtoritarno prakso. Povprečnina se tako ne določa več administrativno, marveč sodelovalno z dogovorom. Nova povprečnina bo višja za 4,24 evra glede na letošnje leto in bo znašala 628,20 evrov. Povprečnina se je v letošnjem letu dvignila vezano na določeno v letu 2019 za leto 2020 skupno za dobrih 39 evrov. Realno gledano upoštevaje, da je bila zadnja veljavno izplačana povprečnina 573,50 evrov pa za 54,70 evra.
Predlog zakona kot običajno določa tudi višino letnega dodatka za upokojence, izplačan bo v mesecu juniju. Na novo so določeni tudi razponi razredov višine pokojnine v odvisnosti od katere se letni dodatek določi, pri tem pa je pomembno, da nihče od upokojencev pri prejemu letnega dodatka ne bo v slabšem položaju glede na preteklo leto. Novi razredi so določeni na način, da se prilagodijo predvideni uskladitvi pokojnin, zaradi česar upravičenci ne bodo preskočili v višji razred, kar bi pomenilo nižji letni dodatek.
V Poslanski skupini DeSUS smo zagovorniki take razporeditve izplačil, ker se je prvotni namen te oblike socialnega transferja spremenil iz dodatka za rekreacijo v popolni socialni korektiv, s katerim upokojenci zasilno kompenzirajo prenizke pokojnine. Več dobijo upokojenci z najnižjimi pokojninami, manj pa upokojenci z višjimi pokojninami, zato ker letni dodatek ne moremo opredeliti kot pravico na podlagi vplačanih prispevkov. Že v januarju prihodnje leta se po skorajšnji 2 % decembrski uskladitvi obeta še pomembnejši dvig pokojnin. S tem predlogom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije je določena 2,5 % redna uskladitev. Višina je po oceni Poslanske skupine DeSUS sprejemljiva, saj je celo nekoliko višja od preračunane, glede na jesensko napove gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je podlaga za izračun.
Predlog Zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji leti bomo poslanci Poslanske skupine DeSUS podprli. Kot politični realisti pa pričakujemo, da bosta oba proračuna doživela še rebalans in spremembe. Hvala lepa.
Razprava PS DeSUS Jurij Lep:
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, državna sekretarka, lep pozdrav.
ZIPRS, na kratko, na dolgo se pa reče Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije in to je osnovni dokument, ki določa ali predpisuje, kako se bo sprejeti proračun za leti 2021 in 2022 izvedel oziroma izvajal. Vsi pričakujemo, da se bo proračun čim bolj tekoče in nemoteno izpolnjeval.
Čeravno se ponavljamo, je dejstvo, da je leto 2020 res unikatno in zelo zapleteno leto. Ob takšnih zaostrenih pogojih, je bilo potrebno pripraviti plan, kako najbolj racionalno in pravično razporediti zagotovljene vire sredstev. Kot vemo mi, dejansko samo, smo zato tu, da razporejamo in sredstva, ki smo jih pridobili. Se pravi, smo tu poslanci, ki bomo probali najbolj modro, pa najbolj po strokovnih znanjih ta denar uporabit. Tako da, mi res nič ne dajemo, ampak, denar, ki ga imamo pripravljeno, poskušamo čim bolj racionalno potrošit.
V takšnih zaostrenih pogojih, je bilo potrebno pripraviti plan, kako najbolj racionalno in pravično zagotovljene vire sredstev. Proračuna zagotavljata krepitev gospodarstva in s tem dodatna delovna mesta. Odgovarjata na potrebe zdravstvenega sistema, zagotavljata povečano skrb za starejše, skrbita pa tudi za najšibkejše in blaginjo vseh državljanov. Med ZIPRS-om za leti 2020 in 2021 in sedaj predlaganimi, za 2021 in 2022, so nekatere zelo pomembne razlike, in sicer, da jih naštejem. Daje se možnost, da se integralni viri sredstev zamenjajo z evropskimi sredstvi in, če se ta sredstva zamenjajo, se morajo ti viri prerazporediti v proračunsko rezervo, ki je pa namenjena za financiranje naravnih nesreč. Naslednje, Zavodu za zdravstveno varstvo se iz proračuna države lahko v izjemnih okoliščinah, zaradi epidemije, zagotovi dodatna sredstva. Pa dalje, zapisano je tudi, da obseg sredstev za financiranje ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19, ni urejen iz postavke splošna proračunska rezervacija.
Ena od ključnih vrednosti predlaganega zakona je tudi višja povprečnina občinam in sicer, je za leti 2021 in 2022 628,20 evra. Me pa tudi zelo veseli, da je bil podpisan dogovor med Vlado Republike Slovenije, ki jo je zastopal minister Boštjan Koritnik in predsedniki združenj občin Slovenije. Dogajalo se je namreč, da do podpisa sploh ni prišlo in da smo, glede na to, smo tudi v pogajalski skupini, dostikrat, ker nismo podpisali, potem so občine dobili celo manjšo povprečnino.
Naj povem, da je povprečnina občinam v zadnjih desetih letih najprej padala in zatem ponovno rastla. Od leta 2012, ko je znašala približno 550 evrov, je nato padla na 536, zatem na najnižjo vrednost in sicer 522 evrov v letu 2016, ponovno pa je pričela rasti
leta 2017, in sicer na 533, leta 2018 na 551, leta 2019 pa na 574 in sedaj na že povedanih 628,20 evra, kar pomeni velik skok, in sicer kar za 54 evrov.
Za nas, poslance poslanske skupine DeSUS, je seveda zelo pomembno dejstvo, da ZIPRS določa tudi višino letnega dodatka za upokojence, ki se bo izplačal v juniju prihodnjega leta, in sicer ravno tako v petih razredih, ki se torej ohranjajo. Pomembno pa je tudi vedeti, da nihče od upokojencev pri izplačilu letnega dodatka ne bo v slabšem položaju glede na preteklo leto. Pri tem bi rad posebej poudaril, da je sistem izplačevanja v več razredih bistveno bolj povezan s socialno pravičnostjo kot v dveh razredih. V tem letu, se pravi v decembru, bo izplačana 2-procentna izredna uskladitev pokojnin, v januarju prihodnjega leta pa bo z ZIPRS-om določena tudi 2,5-odstotna redna uskladitev pokojnin. Tako, da z doseženimi ukrepi in predlogi smo lahko poslanci poslanske skupine DeSUS vsekakor zadovoljni. Kljub temu pa je pred nami še izredna uskladitev pokojnin za preostalih 3,6 %, ki izvirajo in ostajajo zaradi prejšnje gospodarske krize, ki je bila zajeta z ZUJF-om, in sicer leta 2012.
Vesel sem pa tudi, da bomo podprli amandmajsko dopolnilo o vojnih veteranih. Zanje se ponovno vzpostavlja pravica do zdraviliškega zdravljenja, ki jim je bilo ravno tako z ZUJF-om odvzeto 2012. leta. Zvišuje pa se tudi starostna meja za pridobitev zakonsko opredeljenih pravic vojnih veteranov.
Zaradi vsega naštetega bom seveda proračuna in ZIPRS za 2021-2022 podprl.
Hvala lepa.
Razprava PS DeSUS Franc Jurša:
Podpredsednik, hvala za besedo.
Na nek način sodelujem že več kot 15 let pri pripravi proračunov na lokalni in državni ravni. Imam občutek, da je vedno in isto. Koalicija eno zadevo govori, opozicija pa itak negira in govori čisto nekaj svojega. Ampak ta zadeva v parlamentarni demokraciji verjetno tako mora tudi biti.
Ko se je v marcu po sili razmer sestavila nova vlada, ker so odstopili bivši ministri in predsednik vlade, se nihče niti slučajno ni zavedal, kako težja situacija to novo vlado tudi čaka. Ni bilo predstave, kako široka bo ta epidemija novega virusa. Skrajno zahtevna situacija narekuje sprotno prilagajanje zdravstvenih, socialnih in ostalim družbeno ekonomskim razmeram in to nam sicer v veliki meri tudi uspeva. Potem ko je bruto družbeni proizvod od leta 2014 solidno rastel, je v letošnjem letu padel tako, kot v najhujši krizi leta 2009. Kljub temu, da se proračuni morajo sproti prilagajati zelo nepredvidljivim zahtevnim situacijam, sta oba za leto 2021 in 2022 pripravljena zelo optimistično. Saj izrazito razvojno tudi naravnava in investicijsko tudi naravnana. Usmerjena sta v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva, v veliki meri se odzivata na potrebe zdravstvenega sistema, ohranja se tudi visok nivo skrbi za blaginjo ljudi.
Ustavil se bom pri eni od najbolj ranljivih skupin, ki jih je kriza kakršnakoli, mogoče ta, ki je v prvi vrsti zdravstvena še bolj udarila po plečih, to so pač naši slovenski upokojenci.
Prav je, da začnem z nekaj dejstvi. Kot poroča statistični pregled Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so trenutno letošnji povprečni devetmesečni podatki o višini pokojnin naslednji. Pa bom kar nekaj teh podatkov povedal, nič narobe, da jih slišimo, da imamo potem tudi neke primerjave. Zagotovljena pokojnina v tem devetmesečnih podatkih je 555,67 evra. Povprečna starostna je 687,83 evra. Povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin je 785,84 evra in povprečna starostna pokojnina s 40 ali več leti pokojninske dobe brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pa 871,81.
V Sloveniji je bilo konec septembra 625 tisoč 463 upokojencev. Od tega nekaj več kot 460 tisoč starostnih upokojencev. Naj spomnim, da prejšnja kriza, ki je bila bistveno bolj blaga, upokojence prizadela pri usklajevanju kar za 8,4 odstotka. To se poskuša sanirati z rednim usklajevanjem in do zdaj smo uspeli priti na dolg še 5,6 odstotka. V decembru mesecu bi naj izredna uskladitev bila za 2 odstotka, kar je izključno zasluga nas, ki smo na tem vztrajali. Če se malo spomnijo v SAB kakšni predlog so oni dali. To, kar smo mi dali je enkrat več kot pa je bilo predlagano za 6,5 evra.
No, in s tem bi se potem zadeva naj znižala na 3,6 odstotka. Mi se bomo v naši Poslanski skupini zavzemali, da se v naslednjem letu – če pa že ne v naslednjem, ampak najmanj, največ v dveh letih tudi ta zadeva dokončno uskladi in pridejo obveznosti na nulo. V letošnjem februarju bo poračun za januar in upokojencem, ki imajo pokojnino, ko je pokojnina povprečne pokojnine, se bo zadeva povišala za 3,2 odstotka in seveda povišala se je tudi pri izredni uskladitvi za 1,5 odstotka. Takšne povišice so narekovali ugodni trendi rasti bruto družbenega proizvoda, rast plač in cen življenjskih potrebščin.
Prva pomembna letošnja stvar, ki se je preko protikoronskih ukrepov zgodila najbolj ranljivim prejemnikom pokojnin, invalidskih nadomestil in starejši kmečki populaciji, je bil solidarnostni dodatek. Solidarnostni dodatek kot veste, je dobil vsaki, ki je imel nižjo pokojnino od 500 evrov, 300 evrov, ki je imel od 501 evro do 600 je dobil 230 evrov in od 601 do 700 evrov je dobil 130 evrov. Zato se bomo zavzemali, da bo tudi v sedmem protikoronskem ukrepu tudi tiste skupine, ki so najbolj ranljive, dobili določeni del sredstev, da bodo laže preživeli.
V decembru se bodo, kot sem že omenil, pokojnine ponovno dvignile za 2 procenta. Takoj v januarju pa pričakujemo nov dvig pokojnin. V predlogu Zakona o izvrševanju proračuna, ki ga obravnavamo, je določena redna 2,5 odstotna uskladitev pokojnin in prejemnikov invalidskega varstva. Če se malo poigram s številkami, vam povem naslednje; nekdo si misli, da to nič ne predstavlja, pa ni tako. Če zagotovljena pokojnina bo višja za 25 evrov, 28, bo na letni ravni to 303,36 evra. Če bo povprečna starostna pokojnina
višja za 31,29 evra, na letni ravni je to 375,48 evra. In če bo povprečna starostna pokojnina višja za 35,75 je to 429 evrov. In povprečna starostna pokojnina s 40 ali več let pokojninske dobe brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin bo višja za 39,66 evrov, kar predstavlja 475 evrov 92. Ja, nekdo bo rekel, to ni dosti. Ampak ne pozabiti, na tej višine dviga se v naslednjem obdobju povečujejo vsakemu tudi pokojnine.
Da pa ne bi delali krivice smo v Poslanski skupini DeSUS zagovorniki, da dobijo upokojenci letni dodatek v petih razredih. Zakaj? Zaradi tega, ker mislimo, da je to bolj socialno naravnano. Naslednje leto bo vsak dobil, noben ne sme biti oškodovan, 5 evrov, čeravno je to nizek znesek, bo dobil dodatka. Da bi balansirali zadevo, to se pravi tisti, ki ima nižjo pokojnino bo dobil nekaj več letnega dodatka. Tisti, ki pa ima višjo pokojnino pa bo pri usklajevanju dobil nek višji znesek.
Zavzemali se bomo, da bo tudi v prihodnje upokojenci, ne glede na to, da so v krizi dobili dodatke, da bodo lažje preživeli jesen svojega življenja.
Hvala.
