Poslanec Poslanske skupine DeSUS Jurij Lep, je na 48. izredni seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju v zvezi zagonskimi sredstvi in dodatnimi ugodnostmi v obliki kritja višjega dela prispevkov za nova podjetja. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
Jurij Lep (PS DeSUS):
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav.
V preteklih letih je država posameznikom, ki si se prvič odločili za samostojno podjetniško pot, na pomoč priskočila z različnimi ugodnostmi. Prvi koraki so seveda najtežji. Od odločitve, poslovne ideje do izvedbe nas največkrat loči ravno finančna ovira. Zato je vsaka pomoč dobrodošla, hkrati pa je to lahko dodaten razlog za posameznika, ki koleba pred odločitvijo za samostojno podjetniško pot. Takšna odločitev nikakor ni preprosta, saj prinaša popolnoma nove dolžnosti in odgovornosti.
Kot dober primer pomoči novim podjetjem lahko navedem subvencije za prvo samozaposlitev. V letu 2010 so tako posamezniki za dobro poslovno idejo, željo, pogoj in možnostjo za samozaposlitev prejeli 4500 € t.i. zagonskih sredstev. Podobna situacija se je odvijala tudi leta 2018, ko je ta subvencija znašala 5000 €. Ta sredstva seveda niso le podarjeni denar, temveč naložba, ki se povrne skozi prispevke oziroma davke, ki jih nato novi podjetnik plačuje. Seveda so bili za prejetje sredstev določeni posebni pogoji, ki jih je moral izpolniti prejemnik, med drugim tudi to, da bo posameznik imel podjetje odprto vsaj eno leto. Novi podjetniki lahko ob odprtju prvega s.p.-ja prejmejo tudi druge ugodnosti.
Glede na ZPIZ-2 so že deležni oprostitve dela plačila prispevkov v prvih dveh letih od registracije s.p.-ja. V prvih 12-ih mesecih poslovanja so tako po prvem vpisu v poslovni register oziroma evidenco oproščeni plačila prispevkov zavarovanca in prispevkov delodajalca v višini 50 % zneska prispevka. V naslednjih 12-ih mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka. Iz preteklih let je tudi razvidno, da se koriščenje tako subvencije in oprostitve plačila dela prispevkov nista izključevali.
Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprašujem: ali bi bilo primerno, da v PKP6 ali morebiti v naslednjih protikoronskih zakonih v zakonski paket vključiti takšne subvencije oziroma zagonska sredstva ter seveda dodatne ugodnosti v obliki kritja višjega dela prispevkov za nova podjetja? Ali ima ministrstvo pripravljen poseben načrt, ki bi v tem kriznem času dodatno pripomogel k hitremu zakonu novih in perspektivnih podjetij, ki bi v prihodnjih letih prispevala k nižji brezposelnosti ter gospodarski obnovi naše države po epidemiji?
Prosim za odgovore.
Janez Cigler Kralj (Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti):
Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod poslanec Lep, hvala za to pomembno vprašanje v zvezi z zagonskimi sredstvi in dodatnimi ugodnostmi v obliki kritja višjega dela prispevkov za nova podjetja.
Kot ste že sami navedli, je nekaj ugodnosti oziroma spodbud že v trenutno veljavni zakonodaji na voljo. In sicer poleg te možnosti, ki ste jo vi navedli, da se vsi tisti samostojni podjetniki, ki so šele na začetku opravljanja svoje samostojne dejavnosti, lahko odločijo oziroma lahko koristijo oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca in delodajalca, in sicer v višini 50 % zneska prispevka v prvih 12-ih mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, v naslednjih 12-ih mesecih pa so te osebe, torej ti samozaposleni oproščeni prispevka zavarovanca in delodajalca v višini 30 % zneska prispevka. Oproščene prispevke iz tega naslova pokriva proračun Republike Slovenije. Poleg tega je samozaposlenim zavarovancem že tudi na voljo možnost, ki omogoča znižanje zavarovalne osnove tistim zavarovancem, ki ocenijo, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu. Ti zavarovanci lahko za naprej plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove v višini 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.
Torej nekaj teh možnosti spodbud že obstaja, seveda pa v želji tega, da bi zagotovili pomoč k hitremu zagonu novih in perspektivnih podjetij, ki bodo, tako načrtujemo po koncu te epidemije in vseh posledic zaradi nje pripomogli k hitrejšemu zniževanju brezposelnosti ter hitrejši gospodarski obnovi, pa bi želel poudariti, da Ministrstvo za delo ni pristojno dodeljevanje zagonskih sredstev, temveč je ta vsebina v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, z vidika področja dela, ki pa se nanaša na naš resor in z vidika ugodnosti v obliki kritja višjega dela prispevkov za mlada podjetja. Bi pa želel poudariti, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki zajema celotno delovno aktivno populacijo eden izmed sistemov socialnega zavarovanja za delovanje katerih smo odgovorni in nastopa kot garant socialnih pravic posameznikov v primeru starosti, invalidnosti in smrti. In Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zasleduje načelo poenotenja vseh oblik dela, in sicer na način, da so vse oblike dela obremenjeni s prispevki na enak način. Če si posameznik materialno in socialno varnost tako zagotavlja iz naslova opravljanja dejavnosti se mu prispevki iz tega naslova plačani v času aktivne dobe ter obdobja zavarovanja pozneje upoštevajo pri pridobitvi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To navajam predvsem zato, ker je zelo pomembno, da ni kasneje, ko pride do uveljavljanja pravice iz vplačanih prispevkov tudi kakih neprijetnih presenečenj kot veste, jih je kar nekaj, ki jih še danes recimo odpravljamo in popravljamo, ko pač posamezniki ali pa skupine ljudi v podobnem položaju ugotavljajo, da nimajo neke pravice v tolikšni meri kot nekdo drug.
Morda omenim to, da smo v vseh dosedanjih protikorona paketih seveda imeli v mislih najprej dobrobit torej varovanje zdravja in življenja ljudi, takoj za tem pa tudi ohranjanje zaposlitev in tudi ohranjanje stanja na trgu dela, torej preprečevanje prevelikega priliva v brezposelnost in zaenkrat vsaj po podatkih / opozorilni znak za konec razprave/ lahko rečemo, da nam je z ukrepi to dobro uspelo in med temi ukrepi je bilo kar precej takih, ki so tudi poželi pozitivne povratne informacije s strani gospodarstva, in sicer univerzalni temeljni dohodek, ki je zdaj ponovno uveden, tudi oprostitve plačil prispevkov, ki so tudi tokrat zdaj v PKP 6 zajete v to višino UTD oziroma v PKP 5 tudi, tako da na nek način gremo naproti. Seveda je pa vedno na mestu ta vaš poziv, da spodbujamo mlada, nova zagonska podjetja, ki seveda še posebej dajo en zagon v teh, / izklop mikrofona/ po kriznih časih bo to še posebej…
Jurij Lep (PS DeSUS):
Hvala torej za odgovor gospod minister. Zelo široko ste šli, sem zelo vesel ta vaš odgovor. Vsekakor se pa vsaka tematika sociale in gospodarstva se nekako povezuje, zato tudi lokalne skupnosti smo vso prejšnje leto dajali tudi zagonska sredstva za samozaposlitev nekaj tisoč evrov, tako da to sta dve ločeni zadevi. Ampak glede na to, da se pač vsi borimo za prispevke in davke pač sem naslovil na vas vprašanje.
V tem kontekstu bi tudi mogoče, glede na to, da je bilo govora, da bomo v PKP 6 so neke zadeve, ki so že jasne, druge so pa te, ki jih je gospod minister Počivalšek že povedal, da so razpisi in so te razpisi za obrtnike, podjetnike, za male podjetnike, ki imajo najmanj enega zaposlenega. Jaz poznam primere, kjer sta v eni hiši dva samostojna podjetnika, ki imata svoje firme in zdaj se pravi ne bosta imela nič fiksnih stroškov pokritih, kar se mi zdi, da ni pravično. Tudi jaz sem bil v svoji zgodovini sem bil obrtnik in sem po letu 1990 recimo sam koristil ta sredstva za 70 % do 30 % v roku treh let za plačevanje prispevkov. In potem v vseh naslednjih letih je pa naše podjetje plačevalo redno vse prispevke za zaposlene in za našo državo. Tako, da s tega stališča bi pač rekel, da v drugem valu epidemije sicer opažamo veliko manj izbrisa samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra kot v prvem valu. Prav tako pa je več na novoustanovljenih podjetij. Vseeno verjamem, da bi / opozorilni znak za konec razprave/ takšna spodbudna pomoč bila več kot dobrodošla za vse, ki razmišljajo o odprtju svojega novega podjetja ali pa zagonu za obstoječe, ki so ga pač morali prekiniti. Hvala lepa za odgovor.
Janez Cigler Kralj (Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti):
Hvala lepa, Spoštovani gospod podpredsednik. Hvala tudi gospod poslanec Lep za to dopolnitev.
Seveda tukaj se strinjamo, smo skupaj in tukaj s kolegom Počivalškom iz Ministrstva za gospodarstvo, imava to odgovornost in dolžnost in zavedanje, da bomo napravili kar najboljše okolje za to, da bodo lahko podjetja po krizi hitreje zagnala in z manj seveda birokratskih ovir, z manj administracije in večjimi spodbudami. Zdaj, z mojega resorja je ena ključnih zadev ali pa ključnih dolžnosti tudi to, da že zdaj skrbimo in to tudi delodajalce javno večkrat opozarjam in tudi sicer, ko se srečujemo, da že zdaj poskrbimo za to, da se zaposleni pri njih ne glede na to ali so vključeni v katerega od ukrepov, na primer, čakanje na delo ali skrajšan delovni čas ali pa niso, da se vlaga v njihovo izobraževanje, usposabljanje, prekvalifikacija, dokvalifikacija zato, da bodo lahko tudi po koncu te krize ustrezno usposobljeni, digitalno pismeni in sicer ustrezno odgovorili s svojimi timi na nove razmere, ki po virusu in že zdaj med epidemijo gotovo bodo nastale in tukaj mi preko programov aktivne politike zaposlovanja tudi namenjamo pozornost, predvsem brezposelnih, da bi se čim prej lahko vrnili na trg dela, po drugi strani pa nudimo tudi podjetjem razne programe in jih spodbujamo, da bi bolj participirali na teh programih, ki so na voljo, za izobraževanje njihovih zaposlenih ravno zaradi teh ciljev, ki sem jih malo prej navedel.
In ključni so naslednji programi, morda tudi v sklopu tega navedem, programi usposabljanja in izobraževanja, torej usposabljanja za krepitev znanj, potem usposabljanje na konkretnem delovnem mestu in delovni preizkusi, subvencijski programi Zaposli me in trajno zaposlovanje mladih, to je tudi ena od vaših kolegic prej izpostavila, da pomagamo mladim čim prej stopiti na trg dela in nenazadnje nadaljevanje programov za najbolj ranljive, tiste ki so dolgotrajno brezposelni. Tako da, tukaj imamo kar nekaj nalog in dolžnosti za opraviti in mislim, da tudi odgovorov in znanja in odločenosti ne manjka.
