Poslanec Poslanske skupine DeSUS Branko Simonovič, je na 48. izredni seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno ministru okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku v zvezi s pitno vodo v slovenski Istri. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
Branko Simonovič (PS DeSUS):
Hvala lepa za besedo predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Pred dobrim letom sem nekdanjemu ministru za okolje in prostor postavil vprašanje glede zagotavljanja ustavne pravice do pitne vode za prebivalce slovenske Istre. Naj samo povzamem; 25. junija 2019 je pri Hrastovljah prišlo do železniške nesreče, ki je zaradi iztirjenega vlaka in s tem ob tla iztekla večja količina kerozina. Nesreča se je zgodila na drugem vodovarstvenem območju reke Rižane, ki je glavni vodni vir za oskrbo s pitno vodo v vseh štirih obalnih občinah, kjer živi nekaj nad, nekaj manj kot 90 tisoč prebivalcev. V poletnih mesecih se to število zaradi turizma poveča še za dodatnih 30 tisoč. Gre za izjemno obremenjen vodni vir, še posebej poleti, ko je potreba po pitni vodi toliko večja.
Kljub obljubljan in delu nekdanjega ministra se do danes zgodba z iskanjem alternativnega in trajnega vodnega vira za prebivalce Slovenske Istre še ni zaključila. Po ponovnem pregledu vseh predhodnih študij za določitev strateškega vodnega vira se je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo, da ne bo začelo s ponovno analizo vseh že obravnavanih vodnih virov. Glede na informacije, ki so nam dostopne je ministrstvo na osnovi vrednotenja variant študije iz leta 2006 nadaljevalo z aktivnostmi za pripravo in izvedbo projektov vodnega vira z akumulacijo Suhorice na območju Brkinov. Kot smo seznanjeni je tej rešitvi nasprotovala Civilna iniciativa ohranimo Brkine, saj bi po njihovi oceni imela negativen vpliv tako na Regijski park Škocjanske jame kot tudi na biosfero območja Krasa.
Spoštovani minister, res je, da železniška nesreča pri Hrastovlju k sreči ni onesnažila vodni vir, vendar velja že sedaj upoštevati slovenski pregovor, po toči je prepozno zvoniti. Vložiti moramo vse napore v to, da zagotovimo pitno vodo vsem prebivalcem Slovenske Istre in tudi turistom, ki nas bodo obiskali, izpad vodnega vira Rižanski vodovod lahko pomeni, da zaradi tehnoloških zmogljivosti vodnih virov za nakup vode, bodisi kraškega vodovoda ali iz Istre, zmogljivost je nekaj manj kot 200 litrov na sekundo. Potreba pa znaša do 450 litrov na sekundo.
Mag. Andrej Vizjak (Minister za okolje in prostor):
Spoštovani poslanec, hvala lepa za to vprašanje.
Mislim, da je pomembno, ker se tudi odvija neka javna polemika v zvezi s tem. Torej jaz mislim, da ustavna zaveza pravice do zdrave pitne vode ni samo črka na papirju, ampak mora postati tudi v realnosti izvedljiva pravica. Ko sem prevzel Ministrstvo za okolje imeli dve izbiri. Ali po 20-ih letih študijih raznoraznih naročimo še eno študijo in zopet iščemo variante, vrednotimo variante in delamo variante na variante in delamo študije na študije. Ali pa gremo na podlagi študij, ki so bile narejene, na podlagi vrednotenja vseh variant, ki so bile narejene izberemo najugodnejšo in tudi strokovno najbolj sprejemljivo in začnemo postopke umeščanja v prostor.
Jaz sem se odločil za slednjo varianto, ker sem človek akcije, ne pa študiranja, študij in priprave novih strokovnih podlag in znova in znova pisanja dokumentov, ki koštajo milijone evrov, ustavna pravica ostaja nespoštovana in ljudje v Slovenski Istri ostajajo brez pitne vode, pravzaprav so celo odvisni od sosednje Republike Hrvaške.
Zato smo 21. oktobra podpisali pogodbo za izdelavo projektne prostorske in investicijske dokumentacije do faze dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijski projekt ureditev oskrbe prebivalcev s pitno vodo Slovenske Istre in kraškega zaledja. Skratka ta dokumentacija ne bo samo obravnavala vodo-oskrbe Slovenske Istre, ampak bo tudi predvidevala rezervni vodni vir za kraško zaledje oziroma za obstoječe tri vodovodne sisteme na tem področju. S to pogodbo stopamo k velikemu projektu, ki ima za cilj po 24-ih mesecih pridobiti gradbeno dovoljenje za vodni vir za oskrbo Slovenske Istre in kraškega zaledja. To se pravi oktobra leta 2022 gradbeno dovoljenje. Namreč, mi smo po ponovnem pregledu vseh predhodnih študij za določitev strateškega vodnega vira odločili, da ne bomo pričeli s to analizo ponovno in se na osnovi vrednotenja variant študija iz leta 2006, tukaj imam tudi povzetek te študije odločil za izvedbo projekta dolgoročnega strateškega vodne vire za kumulacijo na potoku Suhorica, kot optimalno varianto v postopku priprave državnega prostorskega načrta.
Zdaj seveda, ta projekt je obsežen. Normalno. Povejte mi, kateri projekt, tako velik nima nasprotnikov? Jaz sem si ta, mimogrede, tudi ta del Brkinov šel sam osebno ogledat, bil sem na terenu, bili so na terenu tudi strokovnjaki iz našega ministrstva. Jaz ne razpolagam z nobeno dokumentacijo, ki bi kakorkoli oporekala, to se pravi, okoljski sprejemljivosti tega projekta. Še več, ki bi kakorkoli opredeljevala negativen vpliv na Škocjanske jame, in prav nasprotno, imamo dokument, UNESCO-v dokument, kjer govorijo, da je ta projekt sprejemljiv, za to UNESCO-vo kulturno dediščino.
Skratka, želim poudarit, da bo tudi postopek priprave državnega prostorskega načrta, priložnost za strokovno izmenjavo mnenj, da bo priložnost za javno izražena stališča, vseh zainteresiranih, tako lokalnega prebivalstva, občin, kakor tudi nevladnih organizacij in to bo polje, kjer se bomo odločili ali oziroma kjer se bo stroka odločila, ali je projekt sprejemljiv, z vidika vplivov na okolje ali ne. In jaz mislim, da je to edina pot, da pridemo do novega, stabilnega, dolgoročnega, vodnega vira za Slovensko Istro in hkrati rezervnega vodnega vira / znak za konec razprave/ za kraško zaledje.
Branko Simonovič (PS DeSUS):
Ja, hvala lepa, za vprašanje, gospod minister.
Vprašanja so bila postavljena in v pisni obliki, v skladu z 240. členom Poslovnika, tako da ste na nekatera moja vprašanja že odgovoril, pa vendar, izkoristil to dodatno obrazložitev, pa da vprašam.
- Kako daleč smo s končno rešitvijo zagotovitve tega dodatnega vira?
- In ali ste iskanje drugih potencialnih vodnih virov dali na stranski tir?
- In kako boste reševali problem, če pride do onesnaženja primarnega vodnega vira, to kar ste tudi sam rekel.
Vemo, da tehnološke zmogljivosti nakupovanja vode, bodisi iz Krasa ali pa iz Hrvaške Istre, znašajo do 200 litrov na sekundo. Prebivalstvo Slovenske Istre v špici sezone potrebuje do 450 litrov na sekundo. Pa če je morda še možnost kakšen, časovni okvirni načrt?
Hvala lepa.
Mag. Andrej Vizjak (Minister za okolje in prostor):
Ja, torej glede časovnice tega projekta, sem povedal – 21. oktobra je bila podpisana pogodba, 21. oktobra, torej, leta 2020 in 21. oktobra 2022 bo pripravljena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, skupaj z pravico graditi na »tangiranih« območjih. Torej, takrat bo možno tudi zasadit prvo lopato. V tem dvoletnem obdobju, bo pa seveda potekala pomembna strokovna diskusija in naloga, to je presoja vplivov na okolje, z odgovorom na vsa vprašanja, ki ste jih izpostavil.
Mimogrede, varovalka glede Škocjanskih jam je že. Kot sem poudaril in še enkrat poudarjam in vabim tudi vas, spoštovani poslanec in kogarkoli iz javnosti, da se pride na ministrstvo, mu bomo dali na vpogled, mnenje UNESCA, glede njihovega, ocene vpliva na naravno dediščino tega dela. To se pravi, v tem obdobju se bo vse to ponovilo. Vsi ti okoljski vplivi se bodo ponovno presojali skozi današnje oči, kajti to so soglasja in mnenja izpred desetih let, recimo, ali pa še bolj nazaj in bodo seveda v zadostni meri zagotavljala pitno vodo Slovenski Istri.
Zdaj, kako bo to tehnično zgledalo, je zadeva relativno preprosta. Na tem vodotoku Suhorica, variantno je pa tudi na delu vodotoka, spodnjem delu vodotoka Padež, se bo naredila velika pregrada in za oziroma gornji strani pregrade večja akumulacija, ki bo vodotesna, kar pomeni, da voda, ki se bo tam akumulirala, ne bo pronicala v podzemlje, ker sicer je brezveze delati akumulacijo. Surova voda, ki bo peljana v vodarno kjer se bo tudi dodatno obdelala, da bo seveda ustrezna in bo pitna, se bo jemal zgolj srednji sloj te akumulacije, vrhnji sloj, ki je zaradi listja in ostalega neprimeren in spodnji sloj, ki je tudi zaradi usedlin, se ne bo uporabljal za vodooskrbo oziroma za surovo vodo, ki bo osnova za predelavo te vode v pitno vodo. To se pravi, jaz ne vem kakšen vodni vir, kakšna rezervo temu vodnemu viru bi lahko na tak način nudili, bo pa ta vodni vir rezerva za ostale tri vodovode in bo nudil rezervni sekundarni vodni vir za izpad obstoječih vodovodov na ilirskobistriškem območju in ostalih območjih, ki so k tem zaledju, kraškem zaledju.
