Poslanec Poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak je na 21. seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju ter ministru za finance, mag. Andreju Širclju glede obdavčitve dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
Ivan Hršak (PS DeSUS):
Staranje prebivalstva je danes eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov povsod po svetu, pri čemer je Slovenija v evropskem prostoru v bolj neugodnem položaju, kot druge države. Na staranje prebivalstva smo se pravilom prilagajali s pokojninskimi reformami. Te so ne samo zaostrovale upokojitvene pogoje, temveč nižale tudi razmere med plačo in pokojnino. Neizogibno je, da je ekonomski standard nujno vsaj približno ohraniti tudi na jesen življenja, saj življenjski stroški praviloma ostajajo na isti ravni, če niso celo še višje zaradi zdravstvenih razlogov, ki jih s seboj prinesejo leta. V ta namen je vzpostavljen tretji steber varčevanja za starost. Namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v tem, da zaposlena oseba že v svoji aktivni delovni dobi privarčuje za dodatno pokojnino. Z nekakšno kombinacijo med javno in zasebno pokojnino naj bi si posameznik privarčeval potrebna sredstva, ki bi mu omogočala lepšo starost. Posameznik vključen v tretji steber ima ob koncu zavarovanja možnost enkratnega dviga privarčevanih sredstev, izbere pa lahko tudi rentno izplačevanje.
Moje vprašanje se nanaša na obdavčitev prejemkov, ki jih zavarovanec pridobi s tega naslova. Višina obdavčenja oziroma posledično izgubo vloženih sredstev zaradi obdavčenja je odvisno od tega, ali gre za enkraten dvig sredstev, tu se v davčno osnovo za odmero dohodnine všteva celotno izplačilo odkupne vrednosti, pri rentnem načinu izplačevanja privarčevanih sredstev pa se obdavči 50 procentov dohodka. Davčna stopnja pri obeh je 25 procentov. Razumljivo je, da se z manj ugodno davčno obravnavo izplačil odkupne vrednosti v enkratnem znesku želi destimulirati enkratno izplačevanje in spodbuditi izplačevanje v obliki pokojninske rente, saj je namen prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zagotavljati socialno in materialno varnost posameznika za neko časovno obdobje po upokojitvi. Ni pa stimulativna stopnja obdavčenja, saj je izguba privarčevanih lastnih sredstev po moji oceni previsoka.
Zato me za zanima, spoštovana ministra ali se bo v smeri večjega spodbujanja tovrstnega zavarovanja spremenil odnos države do takega načina odločevanja državljank in državljanov, ki želijo oziroma so primorani sami poskrbeti za dostojno starost. Ali so v načrtu kakšne spremembe /znak za konec razprave/, pozitivne spremembe do tehle varovancev na tem področju.
Hvala.
Janez Cigler Kralj (Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti):
Spoštovani poslanec Hršak, hvala za to vprašanje, ki se nanaša na del pokojninskega sistema, ki mu večinoma posvečamo premalo pozornosti. Je pa še kako aktualen. Torej prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Predstavlja, tako kot ste sami navedli zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja z namenom, da si ob upokojitvi oziroma dopolnitvi določene starosti zagotovijo pravico do dodatne pokojnine. To je zelo pomembno in gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve višjega ali pa primernega dostojnega standarda, torej višje pokojnine ob upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
S strani države je to zavarovanje spodbujano tako, da obdobje varčevanja z davčnimi olajšavami za delodajalce, ter za posameznike, ki individualno vplačujejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, kot tudi obdobju izplačevanja dodatnih pokojnin, saj je obdavčena le polovica izplačane dodatne pokojnine. Urejanje obdavčitve izplačil iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je v pristojnosti Ministrstva za finance, ki bo v nadaljevanju tudi podrobneje odgovorilo na vaše vprašanje v tem delu. Sam pa menim, da trenutna politika države na področju obdavčitve izplačil iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, ko se spodbujajo izplačila v obliki dodatne pokojnine in je ustrezna in tako zaenkrat nimamo v načrtu kakšnih večjih sprememb na tem področju.
Hvala lepa.
Mag. Andrej Šircelj (Minister za finance):
Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec Hršak. Vsekakor je, poleg tega, da danes govorimo o spremembah na področju demografije, da govorimo o demografskem skladu, da govorimo o težavah, ki jih bo imela Slovenija zaradi staranja prebivalstva, tudi to vprašanje je eno izmed najbolj aktualnih in še več, res je, kot ste vi rekel, da je, če nekdo dobiva tako imenovano rento, potem je obdavčitev ugodnejša, kot če dvigne celoten znesek v enkratnem znesku. To, to ste vi tudi sami omenili tudi, in seveda, ker je tukaj drugačna osnova. In, tukaj bi jaz v bistvu to vprašanje, če mi dovolite, še pogledal z drugega zornega kota in sicer, s tega zornega kota interesa, glede na tudi nekatere druge oblike, ne bom rekel, samo varčevanja, ampak lahko tudi samo shranjevanja denarja.
Na eni strani imamo pokojninsko varčevanje, ki je obdavčeno, kot ste povedali, na drugi strani imamo depozite, kjer so obdavčene obresti nad tisoč evrov, če dobi nekdo tisoč evrov. In tukaj je seveda treba pogledat neko analogijo, kako pa so obdavčene obresti in navsezadnje tudi to je lahko, bom rekel, konkurenca temu varčevanju. Nekdo bo raje nesel enostavno denar v banko in potem je treba pogledat, koliko je tu obdavčeno.
Tudi življenjsko zavarovanje za 10 let je treba pogledat, ker tudi tukaj je določena ugodnost, v primerjavi z tako imenovanim pokojninskim varčevanjem. In, mi, glede na celotno politiko, moramo stimulirat pokojninsko varčevanje in ga tudi davčno prilagodit oziroma izenačit. Zaradi tega je tudi v okviru koalicijske pogodbe, sprejet sklep oziroma načrt, kakorkoli že, ukrep, ki določa, da bo Ministrstvo za finance analiziralo celoten davčni sistem, z vsebinskega vidika, pripravilo ustrezne rešitve in na podlagi teh ustreznih rešitev in predlogov, seveda tudi spremenilo zakonodajo.
Tako da, to imamo v koalicijskem programu in v okviru tega je moja naloga / znak za konec razprave/ tudi to, da dam poudarek na to, kar sem že rekel, se pravi primerjalno analizo, kako so različni sistemi varčevanja obdavčeni, boljše, različno in tako naprej, vse v smeri, da bodo ljudje mislili na svojo starost in da bodo seveda lahko si zagotovili tudi denar z pokojninskim varčevanjem.
