Stališče PS DeSUS glede Predloga zakona o slovenskih demografskih rezervah, v skladu z sofinanciranjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na 21. redni seji Državnega zbora predstavil poslanec Robert Polnar.
ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Namen demografskega rezervnega sklada je zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema z zagotavljanjem določenih vnaprej financiranih sredstev za namen izplačevanja pokojnin. Ta sredstva bodo postala del dokladnega sistema pokojninskega zavarovanja po zaključenem obdobju akumulacije sredstev. S tem bo dosežen bolj uravnotežen prihodek pokojninske blagajne. Kapitalska družba je bila ustanovljena z namenom, da pokriva deficit v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se financira po sistemu medgeneracijske izmenjave. Po svoji vsebini in ciljih je od vsega začetka delovala kot demografski rezervni sklad. Formalno preoblikovanje v demografski rezervni sklad pomeni, da se mora finančno okrepiti.
Državni proračun je od leta 2000 po zakonu dolžan skrbeti za izravnano prihodkov in odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in omogočati njegovo uravnoteženo poslovanje. Obveznost države za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki zavoda ostaja v vseh veljavnih, tudi v sedanjem pokojninskem zakonu. Obveznosti za pokrivanje primanjkljaja niso povezane s konkretnimi pravicami iz javnega pokojninskega sistema, marveč pomenijo nedoločeno in spremenljivo obveznost državnega proračuna. Navidezno uravnoteženi proračun zavoda zato pomeni latentno grožnjo uravnoteženosti državnega proračuna.
Dejstvo, da je pokojninski sistem v veliki meri odvisen od državnega proračuna, vsebuje pomembno implikacijo tudi iz vidika ideje demografskega sklada. Le ta namreč v veliki meri temelji na »podmejni« uporabe nacionalnega bogastva, za financiranje pokojninskega sistema. Demografski sklad je nuja. Na prihodkovni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v prihodnje ne bo stabilnih virov, tako vsebini po višini. Prihodkovna stran s svojo dinamiko ne bo mogla slediti naraščajočim odhodkovnim potrebam. Odločiti moramo torej o ustrezni institucionalni rešitvi, ki naj uredi zastavitev trajnih virov financiranja, način vodenja in upravljanja, ter kakovostno bodoče delovanje.
Po določbi Zakona o Slovenskem državnem holdingu, bi se morala kapitalska družba preoblikovati v neodvisni avtonomni demografski sklad 31. decembra 2015. To se, kajpada, ni zgodilo. Poslanska skupina Desus je v prejšnjem mandatu Državnega zbora, vložila v zakonodajni postopek Zakon o slovenskem demografskem skladu, januarja 2018. Vlada je mesec in pol kasneje odstopila, zato je bil zakonodajni postopek končan. Glavni vzrok za nezmožnost sprejetja odločitev v zvezi s to pomembno inštitucijo je razpetost med privatizacijskimi ambicijami in zagotavljanjem socialne države. Očitno je, da učenje na napakah v slovenski politični in korporativni praksi, pomeni njihovo ponavljanje, na pa njihove odprave.
Groteskni politični zapleti, upravljavske farse in tragično padanje upravljavskih kompetenc, od Slovenskega državnega holdinga in Družbe za upravljanje terjatev bank, pa do nekaj 10 vplivnih gospodarskih družb, so stalnica, ne glede na politično oblast. V zadnjih devetih letih so štiri vlade ponavljale domala identične napake, zato so problemi očitno širši, sistemski in dolgoročni, povezani s politično kulturo in ekonomskim znanjem. Vprašanje je, če smo jih sposobni obvladati in uresničiti cilj ustanovitve demografskega rezervnega sklada. Njegov temeljni namen je torej zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Tisto, kar danes manjka so dodatni po višini in strukturi stabilni viri. V preteklih letih je DeSUS poskrbel za enega od virov financiranja. V Zakonu o slovenskem državnem holdingu iz marca 2014 smo dosegli, da se nameni 10 % kupnin od prodaje državnega premoženja za financiranje demografskega sklada. Do danes je na tem računu zbranih 159 milijonov evrov namenskih sredstev za prenos na sklad. Simulacije demografskih gibanj ne napoveduje nič optimističnega. Do leta 2050 naj bi se v Sloveniji po projekcijah Eurostata delež starih 65 let in več s sedanjih 20 % povišal na 31 %, ob precej optimističnih predpostavkah o migracijah. Trenutno je vsak peti prebivalec star 65 in več let. Leta 2050 bo tak že skoraj vsak tretji. Na drugi strani se bo zmanjševal delež starih od 20 do 64 let, kar bo še zaostrilo razmerje med delovno aktivnimi in tistimi, ki so v pokoju. Staranje družbe pomeni neizogibno naraščanje pritiska na javna sredstva za podporo zdravju in splošni ekonomski blaginji starejših državljanov. Demografski trendi in s tem povezano vprašanje javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema na eni strani ter nizke pokojnine na drugi strani so kazalniki, ki kličejo po tem, da naš pokojninski sistem potrebuje konkretne ukrepe in to ne samo v luči zaostrovanja pogojev upokojevanja in zamejitev na odhodkovni strani pokojninske blagajne. Na ta način smo v Sloveniji s pokojninskimi reformami blažili potrebe po večanju javnofinančnih sredstev, zdaj gre za to, da se zagotovijo dodatni finančni viri za pokojnine.
Gospe poslanke, gospodje poslanci, v drugi polovici preteklega leta od avgusta do novembra v okviru prejšnje koalicije smo poslanci DeSUS sodelovali pri pripravi Zakona o demografskem skladu. Veljali sta dve temeljni predpostavki, prenos kapitalske družbe na demografski sklad in 20-letna doba akumulacije. V sodelovanju z Ministrstvom za finance je bilo pripravljenih pet variant velikosti in struktur osnovnega kapitala. Za vsako varianto so bile izdelane simulacije bodočih donosov z upoštevanjem različnih stopenj donosnosti in akumulacijske dobe. Izpostavili sta se dve glavni pomanjkljivosti. Velikost premoženja demografskega sklada je bila v vsakem primeru prenizka. Ravno tako velikost njegovih sofinanciranj pokojninske blagajne v prihodnjem obdobju. Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo je v veliki meri nasledek in posledek takratnega dela. Od tedaj pa do danes pa se je zgodila še ena radikalna sprememba. Epidemija je temeljito spremenila javnofinančno stanje države, saj njenih posledic ni mogoče in blažiti in omejevati brez uporabe težke oborožitve, se pravi visokega zadolževanja. To je potrebno upoštevati, zato ker gre za neizpodbitno realnost. Različni scenariji, časovne dinamike tako polnjena demografskega sklada kot črpanje njegovih donosov so tako postavljeni v nepričakovan kontekst. Zanikanje realnosti pomeni nepriznavanje objektivnih dejstev. V našem konkretnem primeru je to privedlo do revizije stališča o nujnosti akumulacijske dobe v stališče do potrebe po sprotnem akumuliranju sredstev bodočega demografskega sklada in hkratni delni uporabi donosov za sofinanciranje pokojninske blagajne.
Poslanci Poslanske skupine DeSUS nismo naklonjeni predlagani vsebini Zakona o slovenskih demografskih rezervah, zato je ne bomo podprli.
