Stališče PS DeSUS glede
Petindvajsetega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2019
Ustava v Republiki Sloveniji določa človekove pravice in temeljne svoboščine. Vsakemu posamezniku mora biti zagotovljena enakost pred zakonom, nedotakljivost človeškega življenja, varstvo osebne svobode, prepoved mučenja, svobodo gibanja, pravica do zdravstvenega varstva, izobrazba in šolanje ter še številne druge pravice. V Sloveniji vsakega posameznika obravnavamo enako ne glede na njegovo narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugačno prepričanje, gmotno stanje, izobrazbo, rojstvo, družbeni položaj, invalidnost ali katero drugo okoliščino.
V Poslanski skupini DeSUS smo zadovoljni nad preglednostjo in podrobnostjo 25. letnega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2019 in nad dodatnim povzetkom o delu Varuha človekovih pravic, ki na kratko izpostavi problem v naši slovenski družbi. Na žalost je iz poročila razvidno, da se v Sloveniji še vedno konstantno srečujmo z marsikaterimi ponavljajočimi se izzivi. V središču pozornosti so najbolj ranljive skupine populacije, starejši, brezposelni, otroci, verske in različne etične skupnosti ter druge skupine, ki terjajo še dodatno skrb. Število kršitev, ki jih je ugotovil Varuh je še vedno veliko, kar 305 kršitev pravic, ki jih je povzročilo 48 različnih organov. Na žalost so se te kršitve nanašale tudi na otrokove pravice, pravice invalidov in izzivov s starejšimi. Varuh je podal tudi 158 priporočil, ker se nekatera že več let tudi ponavljajo.
V Poslanski skupini DeSUS smo bili še posebno pozorni na področje socialnih zadev in varstva starejših oseb. Problematika starejših se še kljub temu, da so glavna tema različnih političnih strank ni izboljšala. Predvsem razmere v domovih za ostarele, kjer se spopadajo s pomanjkanjem kadra, kar posledično vodi v slabšanje življenjskih razmer. Varuh se je še posebej zavzel za sprejetje ukrepov za dolgotrajno oskrbo in za ustrezne kadrovske normative v domovih za ostarele. V Poslanski skupini DeSUS smo veseli, da smo v koaliciji naredili velik premik k sprejetju Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zavedamo se, da je pot do končne rešitve še dolga in trnova, vendar so ti prvi koraki vedno najpomembnejši. Zato velja reči pohvalo Ministrstvu za zdravje in njegovi ekipi, ki ob dnevnem spopadanju z epidemijo koronavirusa delajo tudi na Zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Z žalostjo pa spremljamo čedalje večjo prisotnost diskriminacije invalidov. Osnovne dejavnosti, ki so nam samoumevne so invalidov večkrat onemogočene. Tako so še vedno vidne težave pri fizični dostopnosti do sodišč in tudi do osnovnih izobraževalnih ustanov.
Ugotoviti je treba, da so nekatera priporočila Varuha dobila oziroma dobivajo svoj epilog. Se pa zavedamo, da bodo marsikatera priporočila tudi letos preslišana. Počasno delo organov, nerazumno dolge obravnave s prekoračitvami vseh razumnih zakonskih rokov prevečkrat vodi v nesmiselno dolge birokratske zaplete. Že osnovno načelo, da je Slovenija pravna in socialna država je še vedno prevečkrat prekršeno. A napredek je viden in izpostaviti moramo tudi to. V Poslanski skupini DeSUS zato prepoznavamo veliko delo, ki ga je opravil Varuh človekovih pravic v preteklih letih. Ravno njegove pobude in opozarjanje na krivično stanje so tisto, kar nas opominja, da se moramo kot država vedno znova truditi za izboljšanje stanja, zato upamo, da ne bo ostalo le pri dobronamernosti zapisanega in obljubljanja vsakokratne oblasti po izboljšanju stanja.
V Poslanski skupini DeSUS smo zadovoljni nad temeljito pripravljenim poročilom in delom, ki ga je opravil Varuh človekovih pravic. Vsako leto se vidi večja prepoznavnost dela in pomena Varuha v javnosti. Njegova poročila nam morajo biti vsem opomin, da se moramo za sočloveka še bolj potruditi. Gospod Varuh vam in vaši ekipi v imenu Poslanske skupine DeSUS želim vse dobro in upam, da boste svoje delo še naprej opravljali s takšno vnemo, kot ste jo izkazali v prvem letu svojega delovanja. Želim pa vam tudi, da boste čim prej postali zopet aktivni.
STALIŠČE PS DeSUS
glede Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2019
Čeprav smo v 21. stoletju, se moramo zavedati, da je v svetu še vedno prisotno mučenje in druge krute nečloveške in poniževalne kazni. Na srečo so v večini zahodnega sveta regulative in preventivni mehanizmi, ki v veliki meri preprečujejo takšno obsojanja vredno ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost ali so nameščeni v različne varstvene institucije.
V okviru državnega preventivnega mehanizma, se s terensko prisotnostjo namenja posebno pozornost krajem, kjer so nameščeni posamezniki, ki jim je bila odvzeta prostost. Na tem mestu je potrebno izreči veliko pohvalo Varuhu človekovih pravic, ki aktivno sodeluje z različnimi predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij. Dialog, ki ga vzpostavlja med različnimi deležniki prinaša vidne rezultate na boljšem odnosu do posameznikov, ki jim je bila odvzeta prostost in do samih institucij, kjer se nahajajo. Sem se šteje tako policijske postaje, kot tudi zavodi za prestajanje kazni zapora, prevzgojni domovi, Center za tujce, psihiatrične bolnišnice in drugi oziroma in drugi zavodi oziroma domovi. Teh obiskov je bilo v letu 2019 kar 63, kar je potrebno posebej pohvaliti.
Priporočila, ki so bila v sklopu poročil posredovana tem institucijam so bila velik pokazatelj napredka, ki je bil izkazan v preteklih letih. Dobri rezultati in upoštevanje priporočil državnega preventivnega mehanizma se kažejo tudi na daljši rok. Sem lahko tudi štejemo velik napredek na področju izboljšanja bivalnih razmer in samega ravnanja s posamezniki, ki se nahajajo v teh institucijah.
Je pa potrebno izpostaviti problematiko v domovih za starejše, ker prihaja do časovnih in birokratskih zapletov z vzpostavitvijo varovanih oddelkov v domovih za starejše. Zaradi tega so ti oddelki marsikdaj prezasedeni. Varovanci teh domov, ki velikokrat trpijo za demenco, bi morali prejeti še posebno skrb, saj so ena izmed najbolj ranljivih skupin znotraj domov za starejše. Varuh posebej izpostavlja na prezasedenost socialno-varstvenih zavodov, katere posledica so neustrezni bivalni pogoji, nezadostna obravnava v njih nameščenih oseb in prekomerna obremenjenost osebja. Stanje na tem področju se namreč v letu 2019 ni izboljšalo in ostaja še naprej zaskrbljujoče. S pomanjkanjem kadra in prezasedenostjo domov za starejše trpi tudi osnovna skrb za same starejše. Varuh opozarja tudi na higienske razmere med stanovalci, kjer se nekateri kopajo le na vsakih 14 dni.
V Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo delo, ki ga je opravil Varuh človekovih pravic z ekipo. Poleg dela in koordinacije z različnimi deležniki, ustanovami po Sloveniji, se zgledno skrbi tudi za mednarodno dejavnost in prepoznavnost našega napredka proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznim z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost ali pa so nameščene v različne varstvene institucije. Tudi naši strokovnjaki namreč aktivno svetujejo drugim državam, kjer se državni preventivni mehanizmi še izoblikujejo ali pa je potrebna polno izboljšav.
Ob koncu bi želel še pohvaliti temeljito pripravljeno poročilo Varuha človekovih pravic. V Poslanski skupini DeSUS poudarjamo, da naloga varuha nikakor ni lahka ali zanemarljiva. Tudi poročila, ki jih vsako leto pripravi, ne vsebujejo le priporočil, temveč tudi predloge, mnenje, kritike in ugotovitve dejanskega stanja v Sloveniji.
