Poslanec Poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak je na 20. seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno na ministra za kulturo, dr. Vaska Simonitija v zvezi z nadaljnjimi načrti pri ureditvi izzivov medijske zakonodaje, predvsem pa seveda Zakonu o RTV Slovenija. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
Ivan Hršak (PS DeSUS):
Medijska zakonodaja je ena izmed bolj zahtevnih področij, saj zahteva dialog med različnimi sogovorniki. Ne gre spregledati tudi dejstva, da je zaradi razvoja tehnologij medijsko zakonodajo potrebno spreminjati in jo prilagoditi zahtevam časa. Velik projekt spremembe medijska zakonodaja se je pokazal s tremi novelami, ki so bile 15. 7. 2020 dane v javno obravnavo. Tukaj govorimo seveda o novelah Zakona o medijih, Zakon o STA in Zakon o RTV Slovenija, ki so bili pripravljeni s strani Ministrstva za kulturo. Kar je bilo presenetljivo, pa je bil zelo kratek čas javne obravnave te medijske zakonodaje le nekaj dni. V Poslanski skupini DeSUS smo zato nemudoma ostro protestirali proti tako kratkemu roku za proučitev zakonodaje. Namreč pri predlaganih zakonih nikakor ne gre za manjše spremembe, temveč za vsebinsko obsežne in izjemno pomembne novosti, ki bi vplivale na celoten medijski prostor. Takšna odločitev se je nato izkazala kot pravilna, saj je v podaljšanem času javne obravnave medijske zakonodaje zainteresirana javnost novele podrobno preučila in podala svoje argumentirano mnenje.
Vsi se zavedamo, da so spremembe, predvsem pri zakonu o RTV Slovenija, potrebne, zato moramo najti določen dialog. Finančne težave, s katerimi se sooča javni servis RTV Slovenija so bile večkrat izpostavljene. Tu je brez dvoma velik pritisk na generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca, vendar pa brez pravega dialoga med pristojnim ministrstvom in seveda vodstvom RTV Slovenija ne bo pravega napredka.
V poslanski skupini DeSUS poudarjamo, da neodvisnost medijev ne sme biti pod vprašanjem. Predvsem tu ne sme priti do poseganja v uredniško politiko, vseeno pa lahko apeliramo na čim večjo politično nevtralnost pri poročanju o dnevni politiki. Minister, zato vas sprašujem, kakšni so nadaljnji načrti pri ureditvi izzivov na področju medijske zakonodaje, predvsem pa seveda pri zakonu o RTV Slovenija.
Hvala za odgovor.
Dr. Vasko Simoniti (minister za kulturo):
Hvala za vprašanje.
Torej, gospod poslanec je v prvi vrsti izpostavil seveda, da je dialog tisti, ki pelje seveda do nekih zaključkov ali pa do družbe, ki je odprta in hkrati omogoča, da pridemo do nekih zaključkov v dialogu. Glejte, jaz se s tem seveda strinjam, vendar bi na začetku rad povedal, da gospod direktor pravite, da je pod velikim pritiskom. Ja, saj je gospod direktor, zato pa je tam, ne? Torej je generalni direktor službe in mora sprejemati pravzaprav vsa tista okolja, ki soustvarjajo pravzaprav neko podobo, ki jo mora on organizirano peljati, in to uspešno. Seveda jaz mislim, da jo pelje neuspešno, kar se je mnogokrat že pokazalo, nedavno tudi v samem parlamentu, ko je bilo tukaj predstavljeno poročilo nadzornega odbora.
Druga stvar je seveda glede tega, da morajo biti mediji neodvisni. Tukaj se misli zlasti na RTV Slovenije, ker drugi mediji so itak odvisni, in torej vsi, ker so vsi v privatnih rokah takih ali drugačnih ljudi in neodvisnih medijev pravzaprav pri nas ni razen Radiotelevizije Slovenija, ki bi to morala biti, pa vendarle opažam toliko samovolje, da bi težko rekel, da so neodvisni. No, ampak ta neodvisnost bi se seveda morala izražati tudi v tem, da bi kdo posegal v uredniško politiko, kar pravite, da ne sme priti do tega. Jaz ne poznam, če je prišlo s katerekoli strani oblasti do kakšnega poseganja v uredniško politiko, niti ne vem, če se je komu kaj zgodilo, niti ne vem, če je kdo kdaj telefoniral in poskusil vplivati na RTV Slovenije, na direktorja ali na koga drugega. Vem pa, da ta medij dela izrazito, izrazito neprofesionalno torej in seveda pristransko. Nenazadnje, če čisto nepolitično, če gledam, sem gledal v soboto zjutraj, ne vem, MMC in tam je pisalo nekaj, kar kaže na popolno pomanjkanje profesionalizma, človeške empatije in seveda na zavedanje, kaj je velik uspeh – naslov nekega prispevka je bil, meni se zdi, da takole »Pogačar na polno, Roglič bled kot smrt«. Poslušajte, če se niso zavedali teli ljudje, ki to pišejo, pomeni, kaj se je zgodilo v resnici, kaj to pomeni, kar se je zgodilo zdaj na Tour de France-u, če tega ne vedo in s takim naslovom opremijo nek članek, poslušajte, pomeni, da je mentalna razpuščenost popolna in neprofesionalnizem popoln. In takih primerov, če želite, vam jih naštejem 30, ker jih imam vse zapisane. In to so torej nepolitični, če bi o političnih, bi bilo kaj drugega.
Kar se tiče dialoga jaz mislim, da seveda dialog mora biti v tem javnem zakonu, vendar dialog mora biti prej kot med ministrstvom za kulturo in RTV mislim, da mora biti prej dialog med ustanoviteljem in pa RTV, ustanovitelj je pa Državni zbor. In to se dogaja tukaj na različne načine, torej da pride poročilo RTV-ja , da nadzorni odbor poroča, o katerem točno vemo in da seveda Državni zbor s svojimi telesi seveda odloča potem o teh stvareh.
Mora pa priti do dialoga – priti do dialoga, da razčistimo pravzaprav o teh predlogih zakonskih, katere ste omenili, v čim širši javni razpravi. Moram reči, da je nekaj razprav bilo. Da se pa dialogu celo izmika, celo ta hiša, v tem smislu, da je bilo že dvakrat mišljeno, da bi prišlo do, kako bi rekel, široke debate v zvezi s temi spremembami ali pa s to medijsko zakonodajo v Državnem svetu pa je bila dvakrat stvar prekinjena, kar se mi zdi, kako bi rekel, precej povedno.
Druga stvar, dialog se ustvarja, seveda, skozi javno razpravo, skozi Odbor za kulturo, če hočete, skozi medresorsko usklajevanje, skozi plenarna zasedanja, skozi javne predstavitve mnenj, skozi Državni svet. To je vse stvar in prostor dialoga. In seveda Ministrstvo za kulturo v sam dialog, ki si ga sedaj ne vem kako predstavlja gospod direktor ko dela izgubo, torej ne vem kako si predstavlja. Dialog je to, da pridemo drug nasproti drugega verjetno. On misli, da bo dialog prišel skozi to, da se bo pogovarjal z menoj o gospodarstvu in gospodarski situaciji, ki jo pelje seveda zelo šibko. Kajti, peljati mora hišo s stvarmi, ki mu jih v državi vsi državljani nudijo skozi samoprispevek. In glede na to mora načrtovati hišo in jo tudi ustrezno voditi. Tega denarja je veliko. V primerjavi z Ministrstvom za kulturo ga je zelo veliko.
