Danes, 25. 9. 2020 se je na 20. seji Državnega zbora obravnaval predlog zakona o spremembi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. PS DeSUS je predlagala, da se izredna uskladitev izvede v višini 2% odstotkov brez pogoja gospodarske rasti. Stališče PS DeSUS je predstavil poslanec Robert Polnar.
ROBERT POLNAR (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Za Poslansko skupino DeSUS je izredna uskladitev pokojnin bistvena komponenta Zakona, ki ga danes sprejemamo. V Sloveniji se namreč zelo rado pozablja, da je bilo za voljo krize usklajevanje pokojnin delno zamrznjeno v letih 2010 in 2011 povsem zamrznjeno pa v letih 2012, 2014 in 2015. Predvsem zaradi zamrznitev in delnih zamrznitev usklajevanja pokojnin je v obdobju od 2010 do danes prišlo do dokaj občutenega znižanja razmerja med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo.
Zaostanki pri usklajevanju še niso v celoti odpravljeni. Razlika v tem trenutku znaša 5,6%. S predvideno uskladitvijo za 2 %, ki bo ob potrditvi v Državnem zboru realizirana decembra letos, se bo preostali neusklajeni zaostanek znižal na 3,6 %. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v svoji jesenski napovedi makroekonomskih gibaj za leto 2020 predvidel padec gospodarske rasti v odstotku bruto domačega proizvoda za 6,7 %. Za prihodnje leto napoveduje rast za 5,1 %. Interval med obema prognoziranima stopnjama je 11,8 %, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da bo izhodišče v prihodnjem letu nižje, kot je bilo sprva načrtovano.
Velika in nepredvidljiva spremenljivost makroekonomskega okolja je bila razlog, da smo v Poslanski skupini DeSUS predlagali umik omejevalnega pogoja o vezanosti odstotka izredne uskladitve na stopnjo gospodarske rasti. Odločanje na seji matičnega delovnega telesa je pokazalo, da je bil naš predlog podprt z veliko večino, s 14 glasovi za in enim glasom proti. Pri obravnavi in sprejemanju zakona in njegovih sprememb se je kot pomembna zadeva izpostavil tudi način izplačila izredne uskladitve, ali naj se opravi v odstotku od pokojnine ali v absolutnem znesku za vse enako.
Stališče Poslanske skupine DeSUS je tu nedvoumno. Inštitut usklajevanja ni namenjen povišanju dela pokojnin, marveč ohranjanju njihove vrednosti. Zato smo zagovorniki načela višina pokojnine je odvisna od dolžine pokojninske dobe in višine vplačanih prispevkov. Zatorej je izredno usklajevanje potrebno izvesti v odstotku. Dejstvo je, da je naš pokojninski sistem zasnovan tako, da nekoliko omili nepravičnosti, ki se pojavljajo na trgu dela, ne more pa jih povsem izbrisati. Vprašanje je, ali bi bistveno večje poudarjanje solidarnosti v pokojninskem sistemu lahko ogrozilo njegov drug pomemben konstitutiven element, odvisnost višine pokojnine od višine vplačanih prispevkov. Predvsem takšna odvisnost zagotavlja predvsem široko družbeno podporo javnemu pokojninskemu sistemu.
Vse pretekle pokojninske reforme na Slovenskem so dokaj posrečeno upoštevale oba osnovna elementa in to je tudi temeljna dilema za naprej, na kakšne način zagotavljati solidarnost v sistemu in na kakšne načine krepiti družbeno podporo javnemu pokojninskemu sistemu. Sprememba s katero bi se relativizirala višina vplačanih prispevkov bi pomenila poseganje v temeljna načela, pri čemer ni mogoče in tudi ne smemo spregledati, da tudi v času krize upokojenci niso bili vsi enako prikrajšani v pavšalnem znesku, marveč odstotkovno.
Zavoljo vsega povedanega bomo poslanci Poslanske skupine DeSUS podprli dopolnjeno besedilo predloga zakona, kakor je bilo sprejeto na seji Odbora za finance. Hvala lepa.
foto: Matija Sušnik (DZ)
