Tomaž Gantar, minister za zdravje, je zadovoljen, da se v Sloveniji v boju s koronavirusom ni zgodil italijanski scenarij, česar so se najbolj bali. »Nedvomno so za zajezitev epidemije odgovorni vsa vlada in pa ljudje, ki so spoštovali ukrepe,« odgovori na vprašanje, kako gleda na to, da si zasluge za umiritev epidemije prilašča predvsem SDS. Na vprašanje, kdaj se bomo lahko znova gibali tudi zunaj meja svojih občin, ali bodo šolarji še v tem šolskem letu šli nazaj v šole, kdaj bi se lahko odprli gostinski lokali in sprostil javni prevoz, nima jasnega odgovora. Vse je odvisno od tega, kaj bodo pokazali rezultati študije o prekuženosti, ki jih dobijo po prvomajskih praznikih. »Raje imamo kakšen ukrep za en teden podaljšan, kot pa da ga prehitro sprostimo in bi ga nato morali znova sprejeti za še kakšen mesec več.« Prepričan je tudi, da ni na mestu očitek, da v domovih za starejše niso naredili dovolj in da je tam v ozadju najbrž politična igra opozicije, zlasti SD.
Zakaj se ministrstvo za zdravje v reševanje težav v domovih za starejše ni vključilo že prej?
»Ko je prišlo do prvih okužb v domu Metlika in v Šmarju pri Jelšah, sedanja vlada še ni začela dela in okužb nismo mogli preprečiti. V nadaljevanju so bili v sodelovanju z lokalno skupnostjo izvedeni ukrepi, s katerimi so se razmere postopno umirile. Medicinska stroka je svojo vlogo odigrala maksimalno dobro. Vključili smo koordinatorje, sodelovali so epidemiologi in medicinska stroka, ki je dajala navodila zaposlenim v domovih. Očitek, da nismo storili dovolj, ni na mestu. Med 102 domovoma za starejše je le v treh prišlo do večjega števila okužb. Če pogledamo celotno sliko, imamo zelo dobre rezultate. Za primerjavo lahko povem, da je v enakem obdobju lani umrlo več starejših od 65 let kot letos. Tudi ni na mestu, da se vsako smrt okuženega starejšega oskrbovanca pripisuje koronavirusu. Veliko umrlih je imelo tudi druge bolezni.«
Skupnost socialnih zavodov Slovenije meni, da bi moralo biti bistveno več starejših iz domov hospitaliziranih.
»Tudi sam sem menil, da bi bilo vsaj v začetni fazi okužene iz domov bolje premestiti drugam, v bolnišnice. Vendar je bistvena razlika, ali govorimo o okuženih ali o zbolelih za covidom-19. Sama okužba še ni indikacija za hospitalizacijo. Vse okužene v domovih so koordinatorji s primarnega in sekundarnega nivoja tudi pregledali. Konkretno so v domu v Ljutomeru, kjer je stanje najbolj problematično, pred nekaj dnevi na skupni viziti ugotovili, da med okuženimi nihče ne potrebuje hospitalizacije. Tudi v Šmarju so bile opravljene vizite bolnišničnih specialistov. Premestitve v bolnišnico niti oskrbovanci sami niso želeli.«
Dom v Ljutomeru je poseben primer. Zakaj konkretno se je tam tako zapletlo, kaj je šlo narobe, da je v tem domu prišlo do tako velikega števila okuženih?
»Težava je v tem, da tam niso spoštovali ukrepov, ki smo jih sprejeli. Zdravnik iz tega doma mi je razlagal, da je na primer zaposleni z vidnimi znaki covida-19 nekaj dni skrbel za oskrbovance. Tudi zdravstveni delavci, ki so odhajali tja na pomoč, so bili zelo kritični do vodenja tega doma in neupoštevanja predlaganih ukrepov. Zaradi vseh pritiskov, ki so jih doživljali s strani vodstva, so napovedovali svoj odhod. Še do danes ni bilo na primer urejeno čiščenje prostorov in dezinfekcija. Težko torej sprejemam, da je za to odgovorno ministrstvo, ki sicer ni pristojno za domove starejših občanov. Zdaj smo tam predlagali strokovni nadzor.«
Ampak ti ljudje so torej še vedno v domu, kjer zanje ni optimalno poskrbljeno.
»Zagotavljajo mi, da je zdaj stanje vseeno bistveno boljše in da sedanje število okuženih v domu ni takšno, da bi morali ljudi za vsako ceno seliti.«
O selitvi ste se pogovarjali z bolnišnico Ptuj, kjer pa so se temu, da bi skrbeli za okužene oskrbovance tega doma, uprli. Kje je tu Hipokratova prisega? Kako lahko katera koli bolnišnica, predvsem pa javna, zavrne sprejem posameznih bolnikov?
»Dejstvo je, da tega ne bi smeli narediti, a v ozadju je verjetno tudi politična igra. Preden se je to zgodilo, sem se pogovarjal z direktorjema bolnišnic Ptuj in Brežice in jima zagotovil, da statusa bolnišnic ne bomo spremenili v negovalnega, kot so namigovali. Mislil sem, da smo se dogovorili. Zakaj so zgodbo čez noč obrnili, ne vem.«
Zakaj ste kot minister popustili?
»Ko sem videl, da gre najbrž za politično igro na hrbtih oskrbovancev, se tega nisem želel iti. Poleg tega so se javile druge bolnišnice, ki bi oskrbovance brez težav sprejele.«
O kakšni politični igri govorite?
»Treba je vedeti, da želi opozicija problematizirati vse, kar delamo. Verjamem mnenju mnogih, da gre na Ptuju za politično igro Socialnih demokratov, kar je zanimivo, saj so ravno oni več let vodili socialni resor, pod katerega sodijo tudi domovi, nastavljali so svoje ljudi na položaje, že takrat težkih razmer pa jim ni uspelo urediti.«
V večini domov gre dobro
Ampak vaša stranka upokojencev je bila tudi v prejšnjih vladah več čas v koaliciji. Zakaj niste takrat ničesar rekli?
»Tudi zaradi tega je prihajalo do nasprotovanj znotraj koalicije. Ko nekdo vrsto let vodi isti resor, vzpostavi svoja pravila igre. Ali se to zlorablja ali ne, ne želim ugibati, dejstvo pa je, da je protest, ki so ga zavodi izvedli v petek, strokovno neupravičen. Realni podatki kažejo, da smo delali dobro. Zdravstvo v tem trenutku ne more rešiti problema domov starejših, ki so nastajali skozi vsa ta leta. Zdaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve dobro sodelujemo in ukrepe sprejemamo v sodelovanju. V večini domov nam je skupaj uspelo obvladati okužbe in to je pomembno.«
Zakaj kot stranka DeSUS niste prevzeli resorja, pod katerega spadajo domovi za starejše, se pravi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve?
»Sam najbolje poznam področje zdravstva, ministrica Pivčeva pa je že prej zelo uspešno vodila kmetijsko ministrstvo in je bilo zato smiselno, da ga zadrži. Poleg tega smo se dogovorili za nov resor, katerega področje zajema demografijo in tudi starejšo populacijo. Vodil ga bo DeSUS.«
V Tarči so razkrili, da postopki pri nakupu zaščitne opreme niso bili povsem transparentni. Kakšno vlogo je imelo vaše ministrstvo pri nabavi mask, respiratorjev…?
»Naše ministrstvo je postavljajo standarde za medicinsko opremo, predvsem respiratorje, poleg tega smo civilni zaščiti sporočali, koliko zaščitne opreme naj posameznemu izvajalcu ali domu dostavijo. Po dogovoru so bile nabave v rokah ministrstva za gospodarstvo. Zato sem tudi vse klice in ponudbe preusmerjal k njim. Glede na razmere sem pričakoval, da bodo morali kakšno stvar v začetku tudi preplačati, a od tu naprej bi morali biti postopki transparentni.«
Kaže, da niso bili.
»To je treba raziskati. Če so bile storjene napake, bo treba prevzeti odgovornost, tudi politično.«
Videti je, da je ne bo nihče. Počivalšek pravi, da ne vidi nobene potrebe, da bi odstopil, predsednik vlade Janez Janša pa zahteva poročila. Tudi predsednica vaše stranke Aleksandra Pivec se o tem ni jasno izrekla. Je to za vas sprejemljivo?
»Danes, ko imamo na razpolago vso nujno potrebno varovalno opremo, je vse videti enostavneje. Ko smo opremo najbolj potrebovali, je ni bilo na razpolago. Druge države so njen izvoz ustavljale, trg se je zapiral. Velik pritisk je doživljal tudi minister Počivalšek, saj so bile stiske vseh, ki so varovalno opremo potrebovali, zelo velike. Tega smo se zavedali vsi in kmalu bo jasno, ali so se pri tem sprejemale tudi nedopustne odločitve. Osebno zagovarjam preiskavo pristojnih služb. Če se bodo očitane nepravilnosti potrdile, morajo temu slediti vse posledice.«
Sodelovanje vašega ministrstva z epidemiološko stroko že od vsega začetka ni bilo najboljše. Zakaj?
»Če pogledamo izjave nekdanje direktorice NIJZ (Nine Pirnat, op.p.), se je ves čas govorilo o tem, da gre pri koronavirusni bolezni za malo težjo gripo. Nato so se začeli vključevati drugi strokovnjaki in povedali, da je zadeva bistveno hujša in da tako ne gre več. Dejstvo je, da NIJZ situacije sprva ni jemal dovolj resno in da smo zato že od začetka imeli težave. Težko jim je sicer očitati napako, saj smo se s koronavirusom vsi soočili prvič, vendar pa je bila v samem začetku situacija gotovo podcenjena. V začetku, ko smo prevzeli vlado, smo bili priča eksponentnemu dvigu števila okuženih in bližali smo se enakemu scenariju, kot je bil v Italiji. Zato so tudi bili nujni vsi ukrepi za preprečevanje bolezni.«
Ali je ukrep omejitve prehajanja med občinami upravičen? Zakaj ga ne odpravite?
»Težko je reči, kateri ukrep je najbolj prispeval k zajezitvi okužbe z virusom, a če pogledamo krivuljo rasti okužb, lahko vidimo, da je po sprejetju tega ukrepa krivulja strmo padala navzdol. Pri takšni bolezni je namreč ključno število stikov in znotraj države so podatki o okuženosti zelo različni, zato je smiselno, da se ne prehaja z območja, kjer je okužb veliko, na območje, kjer jih je manj.«
Glede na to, da se je med stroko pojavilo toliko sporov in različnih navodil, komu naj sploh verjamemo? Recimo glede nošenja mask.
»Tudi Svetovna zdravstvena organizacija jih je najprej odsvetovala, čez teden dni pa priporočala. To govori o tem, da razpravljamo o bolezni, o kateri se ve bistveno premalo. Naša stroka ves čas spremlja ukrepe in priporočila, ki veljajo po svetu, in številni od teh so bili tudi sprejeti. Vprašanje je, kakšna bi bila epidemiološka situacija danes, če jih ne bi. Zato podobno kot v večini držav predlagamo tudi, da se ti ukrepi zelo previdno in postopoma sproščajo.«
Nekateri se bodo že po praznikih. Ministrstvo za šolstvo že omenja tudi delno odprtje šol in vrtcev po 11. maju.
»Ministrstvo za šolstvo se na to lahko pripravlja, a odločitev še ni bila sprejeta. Po praznikih bomo s sproščanjem ukrepov omogočili delo manjših trgovin, frizerjev in še nekaterih drugih dejavnosti, nato bomo spremljali posledice teh sprostitev, in če bo epidemiološka situacija to dopuščala, postopno sproščali tudi druge dejavnosti. Pomembni bodo tudi rezultati študije o prekuženosti, ki jih bomo dobili po praznikih. Šele potem bomo vedeli, kaj se v resnici dogaja. Za šole, javni prevoz in gostinske lokale ni bila sprejeta še nobena odločitev.«
Kolikšna je možnost, da bi se ob sproščanju ukrepov krivulja okuženosti spet dvignila?
»Odvisno od tega, kolikšna je prekuženost populacije. Do zdaj smo testirali predvsem tiste, ki so imeli znake koronavirusne bolezni. Slovenija je med državami, kjer je testiranj več, ta so bila tudi kakovostna, brez lažnih pozitivnih in negativnih rezultatov. Imamo dovolj dobre podatke, ključen pa je podatek o prekuženosti. V nekaterih državah, kjer so sprostili ukrepe, je število okuženih ponovno začelo naraščati in tega si ne želimo. Zavedamo se, da ni dobro, če ukrepi trajajo predolgo, zato imamo v okviru krizne skupine vlade ves čas razprave, kje in na kakšen način bi jih lahko še sproščali. A raje imamo kakšen ukrep za en teden podaljšan, kot pa da ga prehitro sprostimo in bi ga nato morali znova sprejeti za še kakšen mesec več.«
Javno zdravstvo je ključno
V sedanji pandemiji smo lahko videli, kako pomembno je, da ohranjamo javno zdravstvo. V nekaterih državah, ki smo jim zavidali visoko raven, so se zdravstveni sistemi dobesedno razsuli…
»Ni nobenega dvoma, da moramo ohranjati javni zdravstveni sistem. Iz trenutnega stanja smo se naučili določenih organizacijskih sprememb, recimo o sodelovanju med primarnim in sekundarnim nivojem pri domovih za starejše občane. Jasno je tudi, kaj pomeni, ko je zdravstvenega osebja premalo, in da so tako zdravstvo kot socialnovarstveni zavodi kadrovsko in finančno močno podhranjeni. Bali smo se kolapsa zdravstva, kar se je dogajalo v mnogih državah. Kljub temu je vse skupaj pri nas potekalo veliko bolje kot v večini držav in na to smo lahko ponosni. Javni zdravstveni sistem je ključen.«
Vendar bo treba temeljito reorganizirati domove za starejše…
»Vsekakor. Slovenci smo populacija, ki se lahko pohvali z dolgo življenjsko dobo, vendar pa višjo starost žal spremljajo mnoge bolezni. Ljudje so v domovih, ki danes niso prilagojeni novim razmeram. To v prihodnje pomeni potrebo po reorganizaciji sistema in po večjem številu negovalnih bolnišnic, za kar obstajajo tudi evropska sredstva. V stranki DeSUS že pripravljamo primerna izhodišča. Na to smo opozarjali že pred leti, vendar nas tedaj nihče ni jemal resno.«
Zakaj med epidemijo niste dovolili delati zdravnikom iz drugih dejavnosti? Nekateri opozarjajo, da to ni bilo nujno potrebno in da ste s tem naredili še veliko večjo škodo v zdravstvu, kot jo je povzročila epidemija.
»Morali smo poskrbeti, da ne pride do kolapsa zdravstvenega sistema, kar se je zgodilo na primer v nekaterih drugih državah. Zaščitne opreme ni bilo dovolj, tudi prostorsko smo se morali drugače organizirati. Nismo smeli tvegati, da pride do velikega števila okužb znotraj zdravstvenega sistema, ko bi nam zmanjkalo tudi zdravstvenih delavcev. Kljub temu menim, da nam je uspelo zagotoviti vse nujnejše zdravstvene storitve, se pa bodo nekoliko podaljšale čakalne dobe, kar ni dobro.«
Omenili ste, da je čas za novi UKC Ljubljana. Menite, da boste dobili podporo pri tej ideji?
»UKC je svoje zmogljivosti znotraj središča mesta že zdavnaj prerasel, klinike so zastarele, pogoji so izredno slabi. Tega se niti z dodatnim vlaganjem ne da v celoti rešiti. Edina dolgoročnejša rešitev je torej gradnja novega UKC Ljubljana, seveda na drugi lokaciji, ki bi omogočila lažjo logistiko in hitrejši dostop. Pri tem se ponuja tudi dodatna možnost za evropska sredstva za zdravstveno infrastrukturo in upam, da bomo to znali izkoristiti. A gre tudi pri tem predvsem za odločitev politike – ali želi dati denar za nov klinični center. Kakšne bodo razmere glede na gospodarsko situacijo, je še vprašanje, a pri takšnih stvareh, tudi pri vprašanju dolgotrajne oskrbe za starejše, je to vedno v prvi vrsti politična odločitev. Del sredstev, ki jih porabimo drugje, je pač treba vložiti v te sektorje. Ne smemo pozabiti na generacijo nad 65 let, ves svet je pred tem izzivom, zato moramo najti najboljše načine, kako jih zaščititi in hkrati obogatiti in podaljšati kakovost življenja. Jaz osebno in stranka DeSUS to zagovarjava. Poznamo situacijo na terenu in predolgo že govorimo o tem. Zdaj je čas za ukrepanje.«
Že v preteklosti ste bili zdravstveni minister, najprej pri Janezu Janši, potem še pri Alenki Bratušek. Takrat ste tudi odstopili, češ da ne morete delati in da ste deležni pritiskov. Potem ste bili trdno odločeni, da se z državno politiko ne boste več ukvarjali. Kaj vas je torej premamilo, da ste ponovno šli v vlado?
»Takrat sem odstopil, ker v koaliciji ni bilo posluha za težave zdravstva in zato nisem mogel izpeljati nobenih reform. Pogledi na rešitve so bili diametralno nasprotni. Bratuškova pa za težave v zdravstvu ni imela časa, v ospredju je bilo reševanje financ in bančnega sistema. Osebno lahko sprejemam odgovornost, da sam nisem znal oziroma mogel prepričati koalicijskih partnerjev o nujnosti predlaganih sprememb. Preden sem se znova odločil, da ponovno prevzamem ta resor, sem imel nekaj zahtev. Zato sem tudi sam predlagal več točk v koalicijski pogodbi in jih, da bi se izognil enakim težavam, uskladil znotraj koalicije in s predsednikom vlade. Za zdaj sem deležen vse podpore.«
Del članstva vaše stranke je bil precej nejevoljen in razočaran, da ste šli v koalicijo s SDS. Zdaj je slišati tudi tiste, ki so podprli Aleksandro Pivec za novo predsednico DeSUS, da so storili napako, da ste pozabili na teren in da gledate v tla, medtem ko Janša in SDS počneta, kar ju je volja.
»To ne bo povsem držalo. Razumem sicer nekatere naše člane, da se trenutno počutijo zapostavljene in brez naših pravih odzivov, saj morda nismo bili dovolj vidni. A ne pozabite, da smo predlagali in uspeli tudi s solidarnostnim dodatkom za upokojence. DeSUS je stranka, ki veliko dela opravi na terenu. Ampak v času epidemije koronavirusa zaradi vseh omejitev nismo mogli delati na terenu, vse naše moči smo usmerili v reševanje krize. Zdaj, ko je epidemija skoraj obvladana in ko se ukrepi sproščajo, se bomo aktivno posvetili tudi delu z našimi člani in skušali izpeljati stvari, ki so že zapisane v koalicijski pogodbi.”
Vir: Nedeljski dnevnik / Tatjana Tanackovič Meta Černoga, maj 2020
