V epidemiji s katero smo soočeni je uspeh/zmaga skupnosti nad boleznijo odvisen od medsebojnega zaupanja. Ne more država sama opraviti vsega, ravno tako kot se njeni prebivalci ne morejo sami obvarovati. Zmotno je prepričanje, da sta na tehtnici ohranitev ekonomije na eni strani in množično varovanje zdravja na drugi strani. V igri je veliko več kot pa samo denar. Državljani se odločajo ali bodo verjeli institucijam, ali ne.
Brezobzirno se moramo soočiti z resnico: moderni svet svoboščin in obilja je krhek in lomljiv. Naš svet ni samo svet tveganj v ekonomiji, marveč je to svet družbe tveganja. Demokratična država je lepilo moderne družbe. Pozivanje na racionalnost in enotnost, ki so ga nekateri tolmačili kot politično taktiko, je zdaj postalo del psihologije množic, ki ne želijo živeti v tesnobi in negotovosti.
Ni jasnih znakov kako dolgo bo pandemija trajala. Popolnoma jasno je, da bodo posledice velike. Posledice korona krize ne bodo samo zdravstvene. Mnogi so zelo zaskrbljeni kakšni bodo ekonomski efekti. Ljudje trenutno ne delajo, ne bo jih malo, ki se ne bodo mogli vrniti na delo. Druge skrbijo družbene posledice. Kako bo vse to delovalo na demografske trende, migracije in medgeneracijske odnose.
Jasno se vidi, da bodo ekonomske posledice težke, da ekonomija nista samo ponudba in povpraševanje, ampak ekonomija predpostavlja tudi družbeno stabilnost, organizirano oblast, institucije in družbene vrednote. Zdravje in smrt nista stvar tiskanja denarja.
Poslanci PS DeSUS smo prepričani, da obstajajo vprašanja, kjer je potrebno nadvladati strankarske interese. Takih ciljev ni mogoče doseči z opiranjem na ideologije, temveč na izkušnje in znanje. Ni jih mogoče doseči z razmišljanjem o delitvi plena, o strankarskem interesu ali osebnih predsodkih. Praktična logika in zdrav razum zahtevata, da se družba povezuje z uresničljivimi cilji, ne pa razdeljuje s posebnimi interesi.
S predlogom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo bo država interventno ukrepala v višini 3 milijarde evrov in 96 milijonov ali več kot 6% BDP. Ukrepi na področju znižanja prihodkov znašajo od tega 213 milijonov evrov.
Država mora prevzeti nadzor, zato da bi se primerno odzvala na krizo. Kriza, ki jo je izzval virus je zaustavila življenje na popolnoma nov način s kakršnim nimamo nobenih izkušenj.
Temeljna smotra, ki ju zasleduje zakonski predlog sta dva:
- ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij,
- vzdrževanje znosnega socialnega položaja državljank in državljanov.
Glavnina finančnih virov bo pridobljena iz Evrope, od Evropske centralne banke, iz primarne emisije. RS se je zadolžila za 1 milijardo 100 mio eur po relativno ugodnih pogojih:
– obrestna mera 0,7% za 9-letno obveznico ter
– obrestna mera 0,25% za 3-letno obveznico.
Nihanja velikosti obrestnih mer ni mogoče z gotovostjo predvideti, precej realno pa je pričakovanje, da bodo obrestne mere v drugi četrtini leta ugodne, da se ne bodo povečale in da bo evropski denar na razpolago za celo EU, katere del smo tudi mi, RS.
Pri učinkih niso upoštevani ukrepi za povečanje plačilne sposobnosti gospodarstva, ki so izjemnega pomena. Z njimi bo država skrajšala roke plačila zasebnim subjektom s 30 dni na 8 dni. Hkrati pa bo podaljšala roke plačila kadar je upnik javni organ na 60 dni.
V poslanski skupini DeSUS smo prepričani , da je impozantna serija ukrepov za razreševanje motenj izzvanih s pandemijo dokaz, ki daje siceršnjim dobrim nameram tudi nujno potrebni odtenek prepričljivosti. Solidarnost, enotnost in dobronamernost se kažejo v znamenjih potrpežljivosti in sprejemljivosti. Preziramo poskuse, da se v katastrofi zasluži denar in pridobi slava.
Kriznega položaja ne bomo razrešili s čudežem, lahko se zgodi, da bo dolgo trajal. Družba v kriznih časih potrebuje vodstvo, ne pa priprave za obračun in kalkulacije. Voditeljstvo je delati prave stvari, vodenje pa je stvari dobro opraviti.
Poslanci poslanske skupine DeSUS ocenjujemo da je predlagani zakon makroekonomsko učinkovit in fiskalno koordiniran odgovor na močan recesijski pritisk virusne pandemije zato ga bomo soglasno podprli.
