V sredo, 29.1.2020 se je v Državnem zboru ponovno obravnaval predlog Novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagatelj in Vlada sta na začetku predstavili obrazložitev, nato pa so sledila stališča poslanski skupin.
V času delovanja ministra za zdravje, Aleša Šabedra, so poleg vseh perečih zadev, ki jih je v zdravstvu res veliko, pripravili tudi dva ključna zakona: Zakon o dolgotrajni oskrbi in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 29.1.2020 se je glasovalo le o delu tega drugega zakona, o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Minister Šabeder je dejal, da podpira ukinjanje, vendar to mora biti vzdržno. Predlog zakona in amandmaji so poslanski in tudi odločitev je bila na poslancih. S tem je še zadnjič opozoril na potencialno nevzdržnost preimenovanja DZZ v obvezni pavšalni prispevek.
Stališče Poslanske skupine DeSUS je predstavil poslanec in podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič.
V Poslanski skupini DeSUS, tudi ob tretji obravnavi predloga novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ne bomo spremenili mnenja iz prvih dveh obravnav. Še vedno torej ostajamo pri mnenju, da predlog, ki ga imamo pred seboj, ne predstavlja pravega načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prepričali nas niso niti vloženi amandmaji s tretjo obravnavo, ki pravzaprav obvezni pavšalni prispevek, kot naj bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje imenoval po novem, še višajo iz 29€ na 32€, namesto, da bi ga popravili v bolj solidarnostnega.
Skozi celotno obravnavo tega predloga novele, v Poslanski skupini DeSUS opozarjamo, da spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne gre delati brez misli na dolgotrajno oskrbo. Kajti, zdravstveno varstvo in zavarovanje, sta z dolgotrajno oskrbo neločljivo povezana. Zavedati se moramo namreč, da je dolgotrajna oskrba pomembna za vsakega posameznika, ne le za starejše, saj se lahko vsak po bolezni ali nesreči znajde v situaciji, ko potrebuje tovrstno pomoč in nego.
Kot smo povedali že večkrat, o Zakonu o dolgotrajni oskrbi poslušamo že približno tako dolgo kot poslušamo o nujnosti celovite spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj je, ponavljam še enkrat, pomembno sprejeti oba hkrati in hkrati priskrbeti stabilne vire financiranja ter da mora ob socialnem dialogu z deležniki oba predloga pripraviti vlada.
Ob zmedi, ki se pojavlja v tretji obravnavi predloga zakona, nas v poslanski skupini DeSUS izjemno skrbi kakšne bodo posledice tega zakona za zdravstveno blagajno in nenazadnje tudi proračun. Eden od vloženih amandmajev s strani največje koalicijske stranke namreč v predlog besedila zakona vrača določilo, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in prispevkov iz drugih virov.
Kot sem omenil že na začetku, v poslanski skupini DeSUS ne bomo podprli predloga novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pričakujemo pa, da bo ministrstvo izpolnilo dane obljube, da bomo zelo kmalu videli celostno novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in hkrati Zakon o dolgotrajni oskrbi. V nasprotnem primeru bi nam lahko zaradi obsežnih usklajevanj zakonskih določb obeh predlogov, ki nas zagotovo čakajo, zmanjkalo časa za pripravo kvalitetnih zakonov s široko družbeno podporo.
