Poslanec Ivan Hršak je na 15. seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno na ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek, glede nedoseganja zastavljenih ciljev glede deleža obnovljivih virov energije. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
Ivan Hršak
Neizpodbitno dejstvo je, da Slovenija ne izpolnjuje in ne bo dosegla določenih ciljev glede zelene energije, torej pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije.
Kot podpisniki mednarodnega Kjotskega protokola, smo se zavezali, da bomo imeli do leta 2020 v bilanci do 20 % električne energije oziroma 25 % bruto končno porabo energije iz OVE.
Ob tem se nam tja do leta 2035 obeta tudi zaprtje TEŠ, kar pomeni, da se bomo poleg nedoseganja zastavljenih ciljev glede deleža obnovljivih virov energije, soočili še s kar eno tretjino manj proizvedene energije. Ta izpad bi v večini drugih držav nadomestili z obnovljivimi viri energije, mi pa bomo pri tem, več kot očitno, neuspešni. Za nadomestitev tako velike energijske luknje in dosega zastavljenih okoljskih ciljev, smo v naši državi načrtovali izgradnjo več hidroelektrarn na Srednji Savi, izgradnjo vetrnih elektrarn, postavitev sončnih elektrarn, pa tudi nov blok NEK. Naj na tem mestu dodam, da bi nov blok jedrske elektrarne lahko sam v celoti nadomestil izpad proizvodnje iz TEŠ, vendar pa se tisti, ki že izvajajo oziroma še želijo izvesti projekte, za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, srečujejo z ovirami, ki jih predstavljajo različne nevladne okoljevarstvene organizacije in društva, ki namreč z vsemi možnimi sredstvi zadržujejo projekte, ki bi nam pomagali doseči zastavljene okoljske cilje. Kot primer naj navedem Hidroelektrarno Mokrice, ki je še zadnja hidroelektrarna na Spodnji Savi, vendar pa je njeno dokončanje, upam sicer, da začasno zastavil neko marginalno okoljevarstveno društvo, ki za svoje delovanje dobiva državna sredstva, čeprav je njihovo delovanje nedržavotvorno v škodo države, državljank in državljanov Republike Slovenije.
Kot pristojni minister za področje energije vam je seveda poznano neizpodbitno dejstvo, da imamo v Sloveniji izjemno velik problem, ki ga povzročajo razno razne, kot sem že rekel, nevladne organizacije, in imamo društva, ki nasprotujejo praktično vsem načinom proizvodnje električne energije iz OVE, kar je svojevrsten absurd. Želijo zeleno energijo, hkrati pa jo zaustavljajo.
Premier Marjan Šarec je lansko leto dejal, da bo potrebno pregledati spisek nevladnih organizacij, ki delujejo in ugotoviti katere pravzaprav delujejo v nasprotju z interesi države in državljanov in seveda v skladu s tem ukrepati. S tem se seveda jaz osebno strinjam.
Zanima me, kako bi vi na to vprašanje gledate?
Zanima pa me tudi, kako daleč je izdelava nacionalnega energetskega podnebnega načrt? Kaj konkretno je v njem zapisano? Se pravi na kakšen način naj bi Slovenija poskušala doseči potrebno cilje glede proizvodnje električne energije iz OVE? Še posebej me zanimajo vetrne elektrarne in izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Seveda me zanima tudi kompletna časovnica glede obravnave in sprejema NEPN.
Mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, je takole odgovorila našemu poslancu.
Mag. Alenka Bratušek
Bom danes v tej dvorani že tretjič, ampak z veseljem povedala, da je NEPN, nacionalno energetsko podnebni načrt prav v tem trenutku javno razgrnjen. Od 17. januarja poteka ta javna razgrnitev, jutri imava pa skupaj z ministrom Zajcem javno predstavitev oziroma sodelovala bova na javni predstavitvi in soočenju mnenj. Cilj je, da se ta NEPN na Vladi potrdi do konca februarja in časovnica zdaj kaže, da bi temu lahko bilo tako.
Dejstvo je, da je pri odločitvah, ki se nanašajo na energetiko, treba biti pozoren. Dejstvo je, da je energetika, naša slovenskega energetika v tem trenutku v zelo dobrem stanju, v zelo dobri situaciji, verjetno tudi zaradi odločitev, ki so bile sprejete dolgo nazaj. Sama vedno poudarjam, da je pri načrtovanju in tukaj gre za dolgoročno, srednjeročno, dolgoročno načrtovanje in ker bomo začrtali pot slovenske energetike do leta 2030 oziroma celo z nekim pogledom do leta 2040.
Da je treba biti ambiciozen, ampak hkrati realen. Kot ste že povedal, gospod poslanec, določenih ciljev, ki si jih je naša država zadala, ne bomo dosegli, to je danes tako rekoč že dejstvo in zaradi tega bomo deležni konkretne finančne kazni in tukaj govorimo res o konkretni finančni kazni.
Ni še vse izgubljeno. Še vedno se trudimo, ker konec koncev zdaj imamo izračune do konca leta 2017, lahko se še določene stvari spremenijo, ampak ko pripravljamo dokumente, ko si zapišemo cilje, konkretne cilje je seveda treba povedati kako in jaz bom zdaj povedala kaj piše v tem dokumentu, ki je javno razgrnjen, predvsem kar se tiče OVE oziroma obnovljivih virov energije.
NEPN predvideva, da bo leta 2030 v Sloveniji dosežen 27 % skupni cilj za delež obnovljivih virov energije, pri čemer bi bil dosežen 43 % delež OVE v sektorju elektrika. Za leto 2030 NEPN načrtuje, da bo skupno v Slovenji obratovalo za 1650 megavatov sončnih elektrarn, 150 megavatov vetrnih elektrarn, 1199 megavatov hidroelektrarn, 90 megavatov elektrarn na lesno biomaso in 34 megavatov bioplinskih elektrarn. Mislim, da je v obravnavi četrta različica tega dokumenta. Dejstvo je, da je med posameznimi različicami spremembe.
Ogromno strokovnjakov je sodelovalo v pripravi tega dokumenta, za ta dokument je bilo pripravljeno tudi okoljevarstveno poročilo, kar pomeni, da smo vse stvari, ki so notri zapisane, preverili tudi z vidika okolja ali so sprejemljive ali niso sprejemljive. In ker je okoljsko poročilo za hidroelektrarne na srednji Savi določilo oznako D, kar pomeni, da niso sprejemljive za okolje v takšni obliki, jih v tem trenutku ni vključenih v izračune obnovljivih virov energije do leta 2030, kar pa seveda ne pomeni, da mi svojih aktivnosti na tem področju ne bomo nadaljevali.
Naša naloga je, da poiščemo s katerimi ukrepi bomo lahko zagotovili, da bo škoda na okolju čim manjša. Ta dokument se bo tako ali tako spreminjal in dopolnjeval. Že danes je predvideno, da se bo do leta oziroma leta 2023 delala dopolnitev in verjamem, da do takrat lahko zagotovimo izravnalne ukrepe v takšni obliki, da bo tudi okoljsko poročilo ugotovilo, da so hidroelektrarne na srednji Savi za našo državo sprejemljive.
Kar se tiče pa društev v javnem interesu, pa lahko rečem, spoštovani poslanec, da se zelo strinjam z vami, da bi bilo treba definirati katera so tista društva, ki res delajo v javnem interesu. Imeli smo primere društva, ki je ali pa predsednika društva, ki je enkrat delal na eni strani drugič na drugi strani, ampak za to zakonodajo pa jaz kot ministrica za infrastrukturo nisem zadovoljna. Predsednik Vlade je večkrat rekel, da bomo to uredili, ampak za enkrat na žalost teh stvari še nismo uredili.
Naš poslanec je v nadaljevanju tudi želel dopolnitev odgovora.
Ivan Hršak
Hidroelektrarna na srednji Savi. Mislim, da tam ne moremo dati vse v isti koš. Hidroelektrarna Suhadol, Trbovlje, Renke z vidika Nature 2000, niso sporne, kot jaz vem. In zdaj, zdaj je pa v bistvu na vse pravzaprav dana ta, če lahko tole obrazložitev, ker jaz sem bil prepričan, da prve tri in še vedno sem prepričan, niso sporne iz okoljskega vidika, ostale pa ja in tam bi pa bilo treba kaj narediti.
Mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, je dopolnilna odgovor z besedami.
Mag. Alenka Bratušek
Že v osnovi so bile predvidene samo te tri v nacionalno energetskem podnebnem načrtu, ker do leta 2030 jih tako ne bi morali narediti več. Tako, da tudi te tri so z vidika okolja oziroma okoljskega poročila sporne in tudi za te tri bomo morali najti in jaz verjamem, da bomo našli, tako kot smo našli pri Brežicah pa tako kot bomo našli pri Mokricah, izravnalne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bodo te hidroelektrarne sprejemljive tudi za okolje, ampak to bo sledilo v nadaljevanju.
