Stališče PS DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je na 14. seji Državnega zbora predstavil podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je poleg čakalnih vrst ena od tem s področja slovenskega zdravstva, ki v zadnjih nekaj letih nadpovprečno zaposluje politike in medije. Vsem je namreč jasno, da je brez plačila tega dodatnega zavarovanja koriščenje zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja skoraj onemogočeno, in zato smo praktično vsi dodatno zavarovani. Javni zdravstveni sistem se namreč pretežno financira v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dodatna sredstva pa se zagotavlja preko sistema prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter v manjši meri iz proračunskih sredstev. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačujemo vsi v isti višini, to je nekaj nad 35 evrov mesečno, ne glede na prejemke posameznika. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje zavarovancem ne prinaša nobenih novih pravic do zdravstvenih storitev, temveč krije stroške zdravstvene storitve v določene deležu, ki ga ne krije obvezno zavarovanje. Skupaj z obveznim zavarovanjem dopolnilno zdravstveno zavarovanje torej predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb. Vendar pa vseeno v zdravstveno blagajno prinaša zelo veliko denarja, če zaokrožim, 500 milijonov evrov letno, zato ga ne moremo enostavno ukiniti. Nekako je treba ta ogromen priliv denarja nadomestiti. Skoraj vse poslanske skupine se do te točke strinjamo, ne strinjamo pa se o načinu, kako nadomestiti izpad denarja v zdravstveni blagajni, če dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinemo.
V Poslanski skupini DeSUS za razliko od predlagatelja in nekaterih drugih poslanskih skupin menimo, da dopolnjen predlog novele zakona, ki ga imamo danes pred sabo, ne predstavlja pravega načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne pri osnovnem predlogu niti pri dopolnjenem predlogu novele namreč ne gre za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, temveč zgolj za preimenovanje te dajatve, po novem naj bi se ji reklo obvezni pavšalni prispevek.
Ves čas obravnave tega predloga novele v Poslanski skupini DeSUS opozarjamo, da sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne gre delati brez misli na dolgotrajno oskrbo. Zdravstvo in dolgotrajna oskrba sta neločljivo povezana, oba sta namenjena vsem generacijam, torej ne samo upokojencem, temveč tudi mlajšim osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. O Zakonu o dolgotrajni oskrbi poslušamo približno že tako dolgo, kot poslušamo o nujnosti celovite spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj je pomembno sprejeti oba hkrati in hkrati priskrbeti stabilne vire financiranja. Oba zakona mora ob socialnem dialogu z deležniki pripraviti Vlada, natančneje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in obvezno Ministrstvo za finance kot skrbnik proračuna.
Navkljub našemu ponavljanju, da sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja ne gre delati brez hkratne priprave Zakona o dolgotrajni oskrbi, smo naleteli na gluha ušesa, zato tega predloga, ki je pred nami, ne moremo podpreti. Hkrati prihaja vedno več opozoril o škodljivih posledicah za slovensko zdravstveno blagajno, če bo predlog sprejet v takšni obliki kot ga imamo trenutno na mizi. Zato v Poslanski skupini DeSUS ne bomo podprli dopolnjenega predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
