Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je na 14. seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenjo Klampfer glede izrednega usklajevanja pokojnin. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
____________________________________________________________________________________________________________________________________
Zaradi sprejetja zakonskega dopolnila k Predlogu zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin se bo uskladitev pokojnin v decembru 2020 prvič v zgodovini izvedla v nominalnem znesku. Pokojnine se bodo izredno uskladile v višini 6,50 eurov, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotke bruto domačega proizvoda, oziroma v zneskovno višjem znesku ob še višji gospodarski rasti.
Moram povedati, da smo v to v naši poslanski skupini vložili ogromno napora in da je v vseh koalicijskih strankah k temu znižanju odmernega odstotka bil veliki odpor. A kljub temu nismo pustili in smo dejansko dosegli to, da je ta znesek 2,5%.
Kljub vetu na zakon, ki ga je na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije, izglasoval Državni svet, je bil zakon ob ponovnem glasovanju s strani poslancev ponovno potrjen.
Zanj smo, kljub nasprotovanju nominalni uskladitvi pokojnin, glasovali tudi poslanci, ki smo tekom zakonodajnega postopka opozarjali na nesistemskost in nepravičnost predloga nominalne uskladitve pokojnin in poskušali z ustreznim dopolnilom zadevo sanirati, sicer izključno iz razloga, ker bi z nesprejemom zakona proračun obremenili za približno 100 milijonov evrov dodatnih sredstev iz naslova stroškov dela v javnem sektorju.
Zakon lahko seveda še popravimo, saj je do decembra prihodnjega leta še leto dni časa.
Naš predlog pa je v ponoven postopek vložil Državni svet Republike Slovenije. Veselimo se ponovnega odločanja in upamo, da bo seveda se nam priključili tudi drugi poslanci drugih poslanskih skupin in da bomo zakon na ustrezen način tudi popravili. Več o tem bom povedal seveda takrat, ko bomo zakon obravnavali.
Spoštovana ministrica, glede na to, da se še do zdaj niste javno do tega opredelili, pričakujem, da bo ste ravno to storili danes, ko vam postavljam to poslansko vprašanje.
Odgovor:
MAG. KSENIJA KLAMPFER:
Hvala lepa za besedo in hvala za vprašanje.
Uvodoma bi, kot pristojna ministrica želela poudariti, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve izredne uskladitve pokojnin v letu 2020, v nominalnem znesku ne podpira, saj meni, da ni ustrezna in da je v nasprotju s sistemskim zakonom.
Iz zakonskih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izrecno izhaja, da se uskladitev pokojnin opravi v odstotkih. Izhajajoče iz navedenega gre pri usklajevanju pokojnin za ohranjanje vrednosti pokojnin in razmerjih med njimi v času izplačevanja. Gre torej za enega od osnovnih načinov varovanja in ne zgolj povečevanja višine pravice pri upokojitvi.
Nujno se mi zdi poudariti, da se pokojnina odmeri sorazmerno plači ali drugim dohodkom, ter plačanim prispevkom glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, kar kasneje predstavlja tudi osnovo pri usklajevanju.
Dejstvo je, da se vse pokojnine v državi usklajujejo v enakem uskladitvenem odstotku, do razlik med uskladitvenimi zneski pa posledično prihaja le zaradi različnih izhodiščnih višin pokojnin ob upokojitvi. Usklajevanje v nominalnem znesku je tako v nasprotju z namenom usklajevanja in želi na izreden način povišati nižje pokojnine v primerjavi z višjimi, s čimer pa se ne ozira na razmerja, ki so veljala v času priznanja pravice.
Na ta način se za specifično skupino prejemnikov dodatno krepi solidarnost. Na ministrstvu menimo, da je treba vzeti v obzir vse prejemnike pokojnin in ne primerjati zgolj najnižjih pokojnin z najvišjimi. V tem kontekstu bi želela posebej opozoriti, da bodo s predlaganim načinom uskladitve prikrajšani ne samo prejemniki najvišjih pokojnin, kot so poudarjali predlagatelji, temveč tudi prejemniki povprečnih pokojnin. Za navedene posameznike bo predlagani način tako pomenil padec razmerja med njihovo pokojnino ter pokojnino tistih z najnižjimi pokojninami, v okviru katerih so bile nenazadnje že upoštevani solidarnostni elementi.
S tem se krha zaupanje v pokojninski sistem tako pri upokojencih kot pri vseh tistih, ki v ta sistem trenutno vplačujejo ali bodo vanj šele stopili.
Zastavlja se tudi vprašanje izrojevanja sistema solidarnosti, saj bodo predvidoma najvišjega dviga deležni tisti, ki ga z vidika ekonomskega statusa najmanj potrebujejo. To je na primer uživalci dela pokojnine pri dvojnem statusu. Z nominalno uskladitvijo se bodo namreč pokojnine uskladile vsem uživalcem v enakem znesku, torej bodo uskladitev v tej višini deležni tudi prejemniki dela pokojnine, delnih pokojnin in sorazmernih delov pokojnin ter invalidskih nadomestil, ki poleg nadomestila prejemajo še plačo. Tudi s tega vidika uskladitev v enaki višini ni pravična oziroma z njo ni mogoče doseči zastavljenega cilja, ki naj bi bil v izboljševanju socialne varnosti zgolj najranljivejših skupin prejemnikov.
Ne glede na podana stališča ministrstva, pa ostaja dejstvo, da je bil zakon v Državnem zboru sprejet v drugačni obliki, kot ga je predlagala Vlada Republike Slovenije. V zvezi s tem bi želela poudariti, da bi ob morebitni kasnejši vložitvi predloga, ki bi sledil ureditvi izredne uskladitve iz vladnega predloga, tega tudi podprlo.
Hvala.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa.
Ja, gospa ministrica, zelo sem vesel vašega odgovora, s tem da bi bil bistveno, bistveno bolj vesel, če bi to povedali takrat, ko smo dejansko to zadevo tudi obravnavali.
Žal mi je, da takrat nisem zahteval, da se nam pridružite in seveda javno tudi to zadevo poveste.
Zdaj, glede na to da poznate to področje, veste, da je v času gospodarske krize so upokojenci dali veliki prispevek in so se jim pokojnine na nek način niso usklajevale v procentih, se pravi 8,4 % se jim niso usklajevale in bi se morale z izrednim usklajevanjem, vsaj tako mi predlagamo, uskladiti in popraviti dejansko ta zadeva.
V tem trenutku tudi z usklajevanjem, o katerem smo malo prej govorili, smo prišli na 5,6 % zaostanka.
V kolikor bomo šli naprej s to zadevo, lahko pričakujemo, da bi v nekih letih dejansko tudi ta primanjkljaj odpravili.
Pa me zanima, gospa ministrica, ali se boste maksimalno zavzeli za to, da upokojencem vrnemo tisto, kar smo jim vzeli oziroma kar so prispevali državi v težkih časih?
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Naj uvodoma povem, da je ministrstvo v času sprejemanja tega dopolnila k proračunu jasno opozorilo na nesistemskost in tudi takšno stališče podalo. Namreč, da je nominalni znesek v nasprotju s trenutnim pokojninskim sistemom, ki je, kot sva že oba ugotovila, zavarovalniški.
Seveda velja tudi načelo solidarnosti, vendar to je na drugem mestu.
Ključno se mi zdi pri tem poudariti, da predvsem za generacije, ki vstopajo v pokojninski sistem, verjamemo, da v kolikor bodo plačevale več, bodo seveda, ko bodo upravičene do pokojnin, tudi deležne višjih pokojnin.
Gre za eno temeljnih načel našega pokojninskega sistema.
Seveda pa kot ministrica si bom tudi v prihodnje prizadevala za usklajevanje, tako redna kot izredna, v skladu s finančnimi možnostmi proračuna.
Hvala lepa.
