Stališče PS DeSUS glede Predloga zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin je na 13. seji Državnega zbora predstavil poslanec Robert Polnar.
Gospe poslanke, gospodje poslanci.
Ukrepi s področja stroškov dela v javnem sektorju zasledujejo primarni cilj – zmanjšanje odhodkov na nivoju državnega proračuna za 38 milijonov evrov, v okviru sektorja država pa za 64 milijonov. Funkcionarjem omejujejo izplačevanje višine nadomestila za bolniško odsotnost in izplačevanje jubilejnih nagrad. Javnim uslužbencem in funkcionarjem do konca junija prihodnjega leta onemogoča izplačevanje dela plače za redno delovno uspešnost in močno reducirajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Bistvena komponenta zakona je za DeSUS izredna uskladitev pokojnin.
V Sloveniji se zelo rado pozablja, da je bilo zavoljo gospodarske krize usklajevanje pokojnin delo zamrznjeno v letih 2010 in 2011, povsem zamrznjeno pa v letih 2012, 2014 in 2015. Predvsem zaradi zamrznitev in delnih zamrznitev usklajevanja pokojnin, je v obdobju do 2010 do danes prišlo do dokaj občutnega znižanja razmerja med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo. Zaostanki pri usklajevanju še niso v celoti odpravljeni – razlika znaša 7,2 % in se bo zaradi izredne uskladitve v višini 1,5 % v decembru, znižala na 5,6 %. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v svoji jesenski napovedi makroekonomskih gibanj znižal napoved o gospodarski rasti v odstotku BDP s 3,4 % na 2,8. Prvotno je bilo predvideno, da se bodo pokojnine ob 3 % rasti v letu 2019 izredno uskladile za 1 %, kar bi lahko pomenilo tudi možnost neuskladitve ob neizpolnitvi tega pogoja.
Poslanci poslanske skupine DeSUS smo z vloženim amandmajem v začetku oktobra želeli ohraniti izredno uskladitev, pri čemer smo predlagali, da se spodnji prag, kot pogoj za izplačilo, zniža za pol odstotne točke, s 3 % na 2 in pol. Postopno so naš predlog sprejele tudi ostale koalicijske stranke, toda ne za dolgo, saj so 3 od njih z amandmajem na amandma predlagale, da se izredna uskladitev opravi, vendar ne v odstotku ampak v absolutnem znesku, za vsakogar enako.
Na matičnem delovnem telesu je bila ta odločitev tudi sprejeta s samo enim glasom proti – z glasom DeSUS. Jaz sam sem glasoval proti. Dejstvo je, da je naš pokojninski sistem zasnovan tako, da nekoliko omili nepravičnosti, ki se pojavljajo na trgu dela, ne more pa jih povsem izbrisati. Vprašanje je, ali bi bistveno večje poudarjanje solidarnosti v pokojninskem sistemu lahko ogrozilo njegov drug pomemben konstitutivni element – odvisnost pokojnine od vplačanih prispevkov. Predvsem namreč taka odvisnost zagotavlja široko družbeno podporo javnemu pokojninskemu sistemu. Vse pretekle pokojninske reforme na slovenskem so dokaj posrečeno upoštevale oba osnovna elementa in to je tudi temeljna dilema za naprej. Na kakšne načine zagotavljati solidarnosti s sistemu in na kakšne načine krepiti družbeno podporo javnemu pokojninskemu sistemu? Sprememba, s katero se relativizira višino vplačanih prispevkov, pomeni poseganje v temeljna načela, pri čemer ni mogoče in tudi ne smemo spregledati, da tudi v času krize upokojenci niso bili vsi upokojenci enako prikrajšani v pavšalnem znesku, temveč odstotkovno.
V poslanski skupini DeSUS menimo, da bi morali socialni položaj upokojencev reševati drugače. Predvsem z dvigom minimalnih pokojnin bi morali zagotoviti, da pokojnina za polno delovno dobo ne bi smel biti odmerjena pod pragom revščine, drug primer pa je denimo letni dodatek, ki je ravno zaradi vztrajanja Desusa določen v petih razredih. Menimo, da je to pravičneje, saj se na ta način v večji meri upošteva socialni položaj prejemnikov pokojnin. Dejstvo je, da bo upokojenec s pokojnino do 500 evrov v letu 2020, dobil letni dodatek, ki bo za 310 evrov višji od letnega dodatka, ki ga bo prejel upokojenec s pokojnino nad 860 evrov.
V Poslanski skupini Desus smo skupaj s kolegi iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, sopodpisniki predloga amandmaja za izredno usklajevanje pokojnin v odstotku, zato ker smo prepričani v najvišjo prioriteto odvisnosti višine pokojnine, od višine vplačanih prispevkov.
foto: DZ, Matija Sušnik
