Objavljamo stališče PS DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je na 12. seji Državnega zbora predstavil poslanec Jurij Lep.
———
Ob zadnji pravi reformi iz leta 2012 je bilo napovedano, da naj bi rešitve v zakonu zadostile finančni vzdržnosti pokojninskega sistema, upoštevajoč kratkotrajne demografske trende, tam nekje do leta 2025. Učinki reforme so bili vidni takoj in danes še vedno daje pozitivne učinke glede priliva novih upokojencev, dvigovanja dejanske upokojitvene starosti in daljšanja dopolnjene pokojninske dobe.
Ne glede na to, je treba razmišljati naprej saj so projekcije demografije neizprosne, v tem trenutku pa se za nameček soočamo še s pomanjkanjem delovne sile. Ljudje živimo dlje, zato naj bi tudi delali dlje, kar pomeni, da bi bilo potrebno podaljševati delovno aktivnost oziroma drugače povedano – zaostrovati upokojitvene pogoje. Primerjave z drugimi državami kažejo, da se Slovenci upokojujemo prej kot v drugih državah.
Vendarle pa se je treba vprašati pod kakšnimi delovnimi pogoji je možno delati dlje? Današnji tempo življenja je neizprosen, pričakovanja delodajalcev so višja, kar ne odtehta dejstva, da so procesi dela in drugi delovni pogoji danes bistveno boljši kot v preteklosti. Časovnica vstopanja na trg dela se je precej povišala, same oblike dela so še vedno precej prekerne, kar pomeni, da ni zagotovljene konstantne in ustrezne socialne varnosti.
Poraja se torej vprašanje, kakšen bi bil primeren način podaljševanja delovne aktivnosti?
Pred nami je predlog zakona, ki bi mu lahko rekli mini reforma pokojninskega sistema. Ampak to ni reforma v klasičnem smislu kakršnih smo bili navajeni v preteklosti, saj ne zaostruje upokojitvenih pogojev. Spremembe, ki so pred nami so domišljene v prvi vrsti kot vzpodbujanje ostajanja v zavarovanju ob določenih stimulacijah.
Kot prvi izmed pozitivnih ukrepov je temu namenjen predlog sprememb, povezan s tako imenovanim dvojnim statusom. Odslej bo možno v prvih treh letih prejemati kar 40% pokojnine, namesto sedanjih 20% – seveda po izpolnitvi pogoja za starostno pokojnino ob polnem delovnem času. V tem obdobju bodo dodatno, tako kot doslej – sicer res nekoliko v manjšem deležu – tekli bonusi v obliki povišanja odmernih odstotkov na vsake pol leta za 1,5%. Slednje sicer znese v treh letih, kolikor se ti dodatni odstotki lahko kumulirajo do 9%, po veljavni ureditvi je to zneslo 12%. Po preteku teh treh let ti dodatni bonusi ugasnejo in delež prejemanja pokojnine bo samo še 20 odstotno. Novost v dvojnem statusu pomeni tudi, da odslej dela pokojnine ne bo moč pridobiti pri predčasni pokojnini. Ne glede na nižje dodatne odmerne odstotke in dinamiko pridobivanja, je vzpodbuda za nadaljevanje dela še vedno vabljiva in po našem mnenju pravilno domišljena, saj se na ta način poudarja krepitev vrednotenja dela. Vendar se nam v PS DeSUS kljub temu zastavlja vprašanje, kdo lahko po 40 letih dela še ostane polno delovno aktiven? Kakšna delovna mesta so to? Po znanih podatkih od nekaj manj kot 10 tisoč prejemnikov eh delnih pokojnin, jih kar 80% izhaja iz gospodarstva in zgolj 20% iz javnega sektorja. Struktura izobrazbe pa pokaže, da ne gre ravno za visoko plačana delovna mesta. Tako so morebitni pomisleki, da zmorejo opravljati delo po neki določeni starosti samo še uradniki in profesorji, res mogoče malce pretirani. S primernimi varovalkami, kot je v tem zakonu urejeno za primer daljše bolniške odsotnosti, se ni treba bati zlorabljanja.
Pomembna pozitivna sprememba zakona se nanaša na dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki se v prihodnjem letu za ženske ohrani na 63,5%. Brez spremembe bi do leta 2023 odmera padla na 60,25%. Za moške zavarovance se bo v prehodnem obdobju odmera iz sedanjih 57,25 postopno dvignila na 63,5%. Zvišanje odmernih odstotkov bo vplivalo tudi na višjo odmero vseh starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin. Hkrati pa so dodatno določeni tudi višji odmerni odstotki za odmero vseh teh posameznih pravic.
Vse to je po oceni PS DeSUS pomemben korak k temu, da se izhodiščni ekonomski položaj vsem, ki se bodo upokojili, že v štartu izboljša. Po koncu prehodnega obdobja se tako pričakuje dvig pokojnin za skoraj 11 odstotkov za moške in 5,4 odstotka za ženske. Seveda pa je usklajevanje pokojnin nadalje potem tisti faktor, ki mora še naprej primerno ohranjati nivo pokojnin, tako v razmerju do plač kot tudi do rasti življenjskih stroškov.
Si pa v PS DeSUS želimo, da bi se 6 letno prehodno obdobje prepolovilo.
Pripomniti oziroma pozvati še velja, da ne bi smeli pozabiti na vse tiste, ki so se upokojili po letu 2012. Ker se zvišanje odmernega odstotka nanaša na bodoče upokojence, cilj predloga novele zakona pa bi moral zasledovati izboljšanje položaja tako bodočih kot sedanjih upokojencev, v PS DeSUS predlagamo, da se poskrbi tudi za že upokojene in sicer na način, da se vsem, ki so se upokojili po sprejetju ZPIZ-2, ob vsakem dvigu odmernega odstotka za nove upokojence ustrezno zviša pokojnina tudi prej navedenim.
V naši PS prav tako pozdravljamo možnost zvišanja pokojnine na račun skrbi za otroke. Za vsakega otroka zavarovancu, ki je skrbel za svoj naraščaj v času enoletnega starševskega dopusta, pokojnina lahko dodatno poveča in sicer za 1,36%. Ta bonus se lahko uveljavlja največ za tri otroke, kar pomeni, da se bo v tem primeru pokojnina povečala za dobre 4%. Kljub temu, da je to k sedanji ureditvi dodano kot alternativna možnost zniževanju starostne meje za upokojitev, v naši PS menimo, da je to na nek način pomemben doprinos k vzpodbujanju večje rodnosti.
V PS DeSUS ugotavljamo, da ključne točke noveliranja pokojninskega zakona sledijo predvsem izboljšanju socialne varnosti upokojencem, saj dvigovanje odmernih odstotkov zagotavlja večjo primernost dohodka za varno starost, kot je to veljalo v zadnjih šestih letih. Kot rečeno že prej, pa je bistvenega pomena za ohranjanje vrednosti in dostojnosti zasluženih pokojnin tudi njihovo usklajevanje. Prav tako pa obstoječi upokojeni z nižjo odmero ne bi smeli biti prezrti.
Preureditev dvojnega statusa po naši oceni pozitivno vpliva na višjo vrednost pokojnin, hkrati pa na ta način lahko zasledujemo na eni strani cilj povečevanja deleža vključenosti starejših od 55 let na trg dela, na drugi strani pa sledimo cilju ohranjanja vzdržnosti pokojninske blagajne, nenazadnje pa so starejši delavci lahko dobri učitelji mlajšim generacijam.
Ekonomsko socialni svet je predlagano besedilo »požegnal«, kar je zelo pomembno in tudi v PS DeSUS smo s predlogom načeloma zadovoljni.
Naše pripombe in pomisleke smo izpostavili, v nadaljnji obravnavi pa pričakujemo, da se bo dalo kaj od tega realizirati.
foto: DZ, Matija Sušnik
