Objavljamo stališče PS DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, ki ga je na 12. seji Državnega zbora predstavil poslanec Jurij Lep.
———–
K reševanju problematike na področju nizke delovne aktivnosti starejših delavcev je Vlada pristopila s predlogom sprememb pokojninskega zakona in zakonodaje s področja trga dela. Gre za predloge rešitev, ki odgovarjajo na izzive demografskih trendov kot je staranje prebivalstva, nizka stopnja delovne aktivnosti starejših, splošnega stanja na trgu dela, ki se kaže kot pomanjkanje delovne sile ter nenazadnje na izboljšanje socialne varnosti ranljivih skupin.
Pri prejšnji točki smo že govorili o ukrepih, ki odgovarjajo na prej omenjene izzive.
Predlagane rešitve pri tem zakonu so v enem delu prav tako namenjene učinkovitejšemu odzivanju razmeram na trgu dela in gredo v smeri podaljševanja delovne aktivnosti starejših. Druge spremembe in dopolnitve v predlogu pa so namenjene:
- večji socialni varnosti prejemnikov najnižjega denarnega nadomestila,
- aktivaciji in integraciji tujih brezposelnih oseb, ki nimajo znanja slovenskega jezika,
- posodobitev začasnega in občasnega dela upokojencev,
- ureditev sankcioniranja nespoštovanja obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve in prejemnikov nadomestila ter na področju prej omenjenega dela upokojencev.
Dvig višine minimalnega denarnega nadomestila za brezposelnost za 180 evrov (bruto) sledi povišanju osnovnega zneska minimalnega dohodka. S tem se prejemnikom najnižjega nadomestila zagotavlja višja socialna varnost in se bodo lahko postavili ob bok vsaj tistim brezposelnim, ki dobivajo najvišji znesek denarne socialne pomoči (brez dodatka za delovno aktivnost). Ob tem je nekako nelogično, da se ni dvignila tudi zgornja meja nadomestila, ki znaša danes 892 evrov. V razmerju do denarne socialne pomoči in tudi ne do nove spodnje meje denarnega nadomestila to ni ustrezno, saj gre pri tej pravici nenazadnje za plačevanje prispevkov v odvisnosti od plače, denarna socialna pomoč pa je čisti socialni transfer. To bi bila naša prva pripomba oziroma poziv za razmislek.
Pogled PS DeSUS na ukrep višanja gostote zavarovalne dobe in višanje starostne meje pri starejših delavcih prav tako ni popolnoma identičen z mnenjem predlagatelja, ki ukrep predlaga zaradi razloga zlorabljanja nadomestila. Beg starejših delavcev, ki so tik pred upokojitvijo, na zavod, namreč ni vedno enoznačno povezan z domnevo, da se delavec raje umakne na borzo, namesto da bi oddelal polno dobo do upokojitve. Strinjamo se, da obstaja nekaj takih primerov, ko pride do dogovora med delodajalcem in delavcev, saj so taki primeri znani tudi nam. So pa tudi drugi primeri, ko bi delavec želel delati, pa ga delodajalec enostavno odpusti.
Vprašati se je treba tudi kje so vzroki, da delavec pristane na mehko rešitev in gre na borzo, zavedajoč se, da bo nadomestilo verjetno precej nižje kot plača. Eden izmed njih je zagotovo ta, da delovna mesta za starejše niso prilagojena, slednji pa ne zmorejo delati s takim tempom oziroma intenzivnostjo, kakršna je pričakovana s strani delodajalcev.
Ukrepi na strani delodajalcev, ki so na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela naravnani na način, da se z oprostitvijo plačila prispevkov za pokojninsko varstvo je zadnja leta stimuliral delodajalce, da bi zaposlovali brezposelne osebe, ki so starejši od 55 let, se iztečejo konec tega leta. (Kar tako mimogrede me zanima, spoštovani predstavniki vlade, če imate podatke pri sebi, koliko oseb je ta ukrep rešil brezposelnosti v vseh letih veljavnosti ?). S prenehanjem tega ukrepa ponovno vstopi v veljavo 156. člen ZPIZa, kateri pa naslavlja delodajalce s 30% oprostitvijo plačila prispevkov za tiste, ki so starejši od 60 let oziroma v višini 50% sofinanciranja s strani države za tiste, ki že imajo izpolnjen upokojitvene pogoje.
Jasno je, da pozitivnih ukrepov za skupino starejših delavcev, ki pa jih naslavlja ta predlog zakona, ki je danes pred nami, tako da zaostruje pogoje glede pridobitve pravice do odpravnine, ni oziroma jih ne bo več.
Zato v PS DeSUS predlagamo večjo pozitivno naravnost ukrepov v skrbi za starejše zaposlene, tako, da bodo varni in primerno obravnavani že v času delovnega razmerja in tudi v situaciji, ko izgubijo službo. Ukrepi bi morali vzpodbujati starejše, da ostanejo na delu, da bodo zmogli opravljati delo, da bodo sprejeti v svojem okolju in seveda, da bi se delodajalcem splačalo jih obdržati na delu.
Kar se tiče predlogov, povezanih z začasnim in občasnim delom upokojencev, naj s strani PS DeSUS izrečem pohvalo, saj se ta oblika dela prilagaja potrebam upokojencev, prav tako pa sledi potrebam ponudnikov tovrstnega dela. Smiselno bi bilo še nekoliko povišati kvoto ur v splošnem smislu in opustiti omejitev zaslužka.
Strinjamo se tudi s tem, da je neizogibno potrebno in upravičeno, da se od tujcev, ki v naši državi iščejo možnosti za preživetje in socialno varnost, zahteva vsaj osnovno znanje našega jezika – integracija v delovno okolje brez tega namreč ni mogoča.
Prav tako smatramo kot smiselne rešitve, ki so predvidene v zvezi s sankcioniranjem prejemnikov nadomestila za brezposelnost in uvedbo boljših možnosti staršev pri priznavanju pravic za vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Zakon sicer predvideva še nekaj drugih sprememb in izboljšav, ki jih v naši PS tudi smatramo kot ustrezne.
Splošna razprava zakona je vsekakor dobrodošla. Kljub temu, da je predlog usklajen na ESS in ga podpirajo tako sindikati kot delodajalci, lahko današnja razprava da odgovore na številna odprta vprašanja in dileme, ki so bile oziroma še bodo izpostavljeni.
Sicer pa je predlog vreden nadaljnje zakonodajne obravnave.
