Poslanec Ivan Hršak je na 12. seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno na ministra za finance dr. Andreja Bertonclja in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenjo Klampfer glede izrednega usklajevanja pokojnin. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
_____________________________________________________________________________________________________________________________________
Z razlogom neusklajevanja oziroma znižanega rednega usklajevanja pokojnin v času gospodarske in finančne krize med leti 2010 in 2016 so bili upokojenci prikrajšani za 8,4%.
Z namenom odprave tega prikrajšanja je DeSUS v preteklem mandatu želel pomagati upokojencem tako, da smo predlagali zakonsko rešitev postopnega dodatnega izrednega usklajevanja pokojnin, dokler primanjkljaj ne bi bil odpravljen. Naš predlog je bil, da se pokojnine v štirih letih poleg rednega usklajevanja dodatno uskladijo, tako da se v teh letih nadoknadijo manjkajoči odstotki. Upoštevajoč v Zakonu o izvrševanju proračunov dogovorjeno uskladitev za leto 2018 bi ostalo nerealiziranih še 7,2%, kar bi se po našem takratnem predlogu izvedlo oziroma vrnilo do konca leta 2022. Seveda realizacija izrednega usklajevanja zaradi prikrajšanja ni bila pogojevana, kot je to predvideno sedaj na podlagi koalicijske pogodbe.
V letošnjem decembru bo sicer uskladitev pokojnin še izvedena. Tako bo ostalo nerealiziranega deleža v uskladitvi še 5,6%. Glede na novo jesensko napoved UMAR-ja, ki za leto 2019 predvideva zgolj še 2,8% rast BDP-ja (prvotna napoved je bila 3,4% in temu je bil prilagojen tudi prvi osnutek proračuna za prihodnji dve leti), pa kaže, da glede na pogojevano rast BDP nad 3% v koalicijski pogodbi, izrednega usklajevanja pokojnin v letu 2020 ne bo. Razen, če se ta pogoj zniža, kot smo predlagali v DeSUS.
Po mojem prepričanju je vračanje tega prikrajšanja vezano na gospodarsko rast nedopustno. Neprimerljivo je na primer z javnim sektorjem, saj to, kar so si izpogajali v javnem sektorju nikakor ni bilo vezano na stopnjo gospodarske rasti. Tako menijo tudi upokojenci sami in upravičeno se počutijo kot drugorazredni državljani.
Spomnil bi še, da kljub temu, da je bila že v letu 2014 beležena ugodna gospodarska rast, kar se je nadaljevalo tudi v vseh naslednjih letih, smo dejansko pričeli z izrednim usklajevanjem nadomeščati izgube preteklih let šele v lanskem letu.
Spoštovana ministrica in minister, sprašujem vaju, ali se nameravata zavzeti za starejšo populacijo, ki je v krizi znala potrpeti in nekako prenesti breme nižjih pokojnin v upanju, da bo ob gospodarski rasti deležna vračila, tako, da vračilo prikrajšanja ne bo pogojevano z gospodarsko rastjo, kot je sicer predvideno v koalicijski pogodbi?
Odgovor:
MAG. KSENIJA KLAMPFER: Hvala lepa za besedo in hvala za vprašanje.
V zvezi z navedenim poslanskim vprašanjem bi uvodoma želela pojasniti, da se na ministrstvu ves čas zavzemamo za zagotavljanje socialne in materialne varnosti vseh kategorij upokojencev, v okviru tega cilja pa tudi za odpravo varčevalnih ukrepov v povezavi z usklajevanjem pokojnin. Strinjam se, da je usklajevanje pokojnin temeljni instrument, s katerim se ohranja realna vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost. Prav tako mi je razumljivo, da je zaradi varčevanja na tem področju zmanjšalo zaupanje v pokojninski sistem in socialno državo, zaradi večkratnih posegov v sistem usklajevanja pred nekaj leti.
Na podlagi navedenega menim, da je v primeru razpoložljivih finančnih sredstev ter utemeljenosti porabe le teh smiselno, da se dodatna uskladitev z namenom zmanjševanja negativnih učinkov varčevalnih ukrepov zagotavljajo še naprej z uskladitvami, ki so bile v zadnjih letih kar nekajkrat tudi izredne. Tako so se pokojnine, poleg rednih uskladitev v zadnjih letih izredno usklajevale in sicer 0,4 v letih 2016 in za 1,1 v letu 2018. Tudi v letošnjem letu je poleg redne uskladitve, ki je bila že izvedena, ob koncu leta predvidena tudi ustrezna izredna uskladitev v višini 1,5 %. Koalicijski sporazum v okviru izziva zagotovitev dostojne pokojnine za vse kot kompenzacijo za neusklajevanje pokojnin v času gospodarske krize predvideva ukrep dodatnega izrednega usklajevanja pokojnin vezanega na gospodarsko rast. Ob gospodarski rasti več kot 3 % naj bi se pokojnine usklajevale za 1 %, ob 4 % rasti za 1,5 ter ob 5 % gospodarski rasti za 2 %. Naj poudarim, da se enako kot pokojnine usklajuje tudi najnižji znesek zagotovljene pokojnine, ki bo po decembrski izredni in januarski redni uskladitvi pokojnin znašal 557,37 evra. Vendar pa bi na koncu želela opozoriti, da usklajevanje pokojnin po drugi strani bistveno vpliva tudi na stanje odhodkov pokojninske blagajne na dolgi rok ter na vzdržnost celotnega pokojninskega sistema. Glede na dejstva, da na primer izredno uskladitev pokojnin v višini 1 % pomeni približno 50 milijonov dodatnih finančnih sredstev iz državnega proračuna na letni ravni, je potrebno pri izvedbi vseh ukrepov upoštevati tudi javnofinančne zmožnosti Republike Slovenije ter samega pokojninskega sistema. Slovenija je poleg tega zavezana k spoštovanju ustavne določbe v fiskalnem pravilu, zato obsega izdatkov, ki je določen v sprejetem finančnem okviru za pokojninsko blagajno v nobenem primeru ni dovoljeno preseči. In Zakon o izvrševanju proračuna je bil že sprejet na Vladi. O tem smo, soglasno sprejet, to pomeni, da s soglasjem vseh ministrov, je pa seveda sam Zakon o izvrševanju proračuna sedaj pri vas v vaši hiši v zakonodajnem postopku in morebitne spremembe so v vaših rokah.
Hvala lepa.
DR. ANDREJ BERTONCELJ: Spoštovani!
Pravzaprav lahko samo povem, da se strinjam z ministrico, kar je navedla. Podala je zelo vsebinsko obrazložitev. Tudi navedla je razloge oziroma uskladite, ki so se dogajale v preteklih letih, tako redne kot izredne uskladitve. Tako da, pravzaprav vprašanje, ki je bilo postavljeno, niti ni več toliko za naju dva kot za Vlado in naj povem, da v tem primeru se gre za posamezen člen Zakona o izvrševanju proračuna, so takrat na Vladi vse prisotne ministrice in ministri torej soglasno potrdili ta zakon in ga dali v parlamentarno proceduro. Tako, da sedaj je zakon pri vas, tako da, pravilno vprašanje je pravzaprav ga nasloviti na vas, spoštovane poslanke in poslance, tako da, glede na razvoj dogodkov pa predvidevam, da bo potrebno 46 glasov, da se bo to lahko sprejelo. Torej, pravi naslovnik so vaše kolegice in kolegi.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za odgovore. Mene skrbi to, dokler je vezano, izredno uskladite na eno višino gospodarske rasti na določen procent in zdaj, ker strokovnjaki napovedujejo, da se gospodarstvo ohlaja, lahko recimo teoretično zdaj deset let ne bo takšne gospodarske rasti kot bo zapisana. Ali to pomeni, da upokojenci še deset let ne bodo dobili tistega kar že prej pred desetimi leti, ko so praktično izgubili. To je problem in to mislim, da bomo morali v nadaljevanju narediti. Jaz se bom trudil maksimalno in verjamem, da tudi poslanska skupina Desus, da bomo ta način izredne uskladitve naredili tako kot sem rekel, da ne bo vezana več na gospodarsko rast, ker je to nekorektno do upokojencev.
Hvala lepa.
foto: DZ, Matej Sušnik
