Poslanec in podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič je na 12. seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje naslovljeno na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška glede zapiranja poštnih poslovalnic. Poslansko vprašanje in odgovor nanj objavljamo v nadaljevanju.
———–
Spoštovani g. minister,
Pošta Slovenije je »skladno s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve« pričela s formalnim postopkom zapiranja Pošte 6311 Jagodje v Občini Izola. Tako Občina Izola kot Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava sta podali negativno mnenje o zapiranju pošte. Še več, ustanovljena je bila civilna iniciativa, ki je do danes zbrala nekaj manj kot 2400 podpisov za peticijo »Pošte ne damo«.
Naj ob tem povem, da storitve pošte Jagodje koristi cca 4600 uporabnikov in znatno število turistov, saj je Pošta Jagodje dobesedno locirana v osrčju hotelov v Občini Izola.
Vsi vemo, da je Pošta Slovenije v 100% lasti države v upravljanju SDH. Poznano nam je tudi, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, (ki med drugim nadzira trg poštnih storitev) odobri zaprtje posamezne pošte.
Spoštovani g. minister, prosim vas, da predstavite ukrepe in časovnico le-teh, kdaj boste preprečili zapiranje poštnih poslovalnic po Sloveniji.
Menim namreč, da v Pošti Slovenije ne more biti cilj samo dobiček. Potrebno je zagotavljati univerzalno poštno storitev vsem državljanom in državljankam, še posebej najranljivejšim skupinam med katere sodijo tudi upokojenci.
Odgovor:
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Ja, spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanec, gospod Branko Simonovič, poslanke, poslanci.
Pošta Slovenije s svojimi prihodki ustvarja na trgu. V večinskem delu posluje v pogojih tržne konkurence, upravlja pa tudi del nalog gospodarske javne službe in sicer univerzalno poštno storitev. Poudarjam, da Pošta Slovenije, kot izvajalec univerzalne poštne storitve ni del javnega sektorja, ampak je gospodarska družba zasebnega prava. Kljub temu, da je v državni lasti je organizirana in deluje kot gospodarska družba v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Posebej poudarjam, da Republika Slovenija kot tudi Vlada Republike Slovenije nimata neposrednega vpliva na poslovanje odločitve Pošte Slovenije, ampak njeno poslovodstvo družbo vodi samostojno. Za Pošto Slovenije torej veljajo tržne zakonitosti, ob tem pa v celoti izpolnjuje in upošteva zakonsko določene zahteve glede zagotavljanja obsega in kakovosti univerzalne poštne storitve, ki so predmet prej omenjene odločbe. Razmere na trgu poštnih storitev so se v zadnjih letih bistveno spremenila. Raziskave Agencije za komunikacijska omrežja in storitve za 18 kažejo da 57 % anketirancev obišče poštno poslovalnico manj kot enkrat mesečno ali zgolj enkrat mesečno. Nadaljnjih 27 % pa dva do trikrat mesečno. Gre za splošen trend, ki v vseh državah Evropske unije narekuje prilagoditev omrežja spremenjenim potrebam uporabnikov. Potrebno je kritično presoditi dejanske potrebe prebivalstva po poštnih storitvah. Optimizacija poštnega omrežja vključuje: preoblikovanje kontaktnih točk v racionalnejše oblike pogodbene pošte, premične pošte kakor tudi zapiranje tistih kontaktnih točk, ki skladno s splošnim aktom niso obvezne. Prebivalcem na vseh področjih se še vedno zagotavlja univerzalna poštna storitev na način in v obsegu, da je, prvič, vsaki občini na ozemlju Republike Slovenije najmanj ena kontaktna točka, ki je organizirana kot pošta ali pogodbena pošta. Drugič, za 95 % prebivalcev Republike Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4 in pol kilometra, če sta oba navedena pogoja izpolnjena in se predpisana kakovost univerzalne poštne storitve na območju, ki ga pokriva konkretna kontaktna točka po njenem preoblikovanju oziroma zaprtju ne bo poslabšala. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve AKOS izda soglasje za predlagano preoblikovanje oziroma zaprtje. Postopek zaprtja ali preoblikovanja kontaktne točke se vedno začne na zahtevo Pošte Slovenije. Poštno omrežje v Republiki Sloveniji trenutno obsega 485 kontaktnih točk, od tega 321 rednih pošt, 138 pogodbenih pošt in 26 premičnih pošt. Pošta Slovenija pri svojem poslovanju v celoti izpolnjuje predpisane zahteve glede gostote omrežja na celotnem območju Republike Slovenije. Tudi primeri preoblikovanja v premične pismonoške pošte je za najranljivejše skupine, tudi za upokojence, poskrbljeno tako, da imajo še vedno zagotovljeno petkrat tedensko dostavo na dom, določene storitve pa lahko opravijo kar preko pismonoše. Vendar pa smo kljub vsemu zaradi aktualne problematike, ki je kar nekaj časa že v etru, več kot celo letošnje leto, dosegli, da je Pošta zagotovila, in sicer ta zagotovila sem prejel s strani Pošte, da do konca leta 2019 in v prihodnjem letu ne bo zaprla nobene pošte. Trenutno intenzivno potekajo aktivnosti za zagotavljanje finančno vzdržnega izvajanja univerzalne poštne storitve, ustrezne kakovosti ob upoštevanju bistveno spremenjenih razmer na trgu. Odbor za gospodarstvo Državnega zbora je dne 5. 9. 2019 sprejel sklep priporočila, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve AKOS naredi izračun neto stroška univerzalne poštne storitve do začetka novembra. Ugotovljeni kvalifikaciji podatkov bodo sledile vse nadaljnje odločitve v povezavi s kakovostjo izvajanja poštnih storitev.
Še enkrat ponavljam, po zagotovilih Pošte Slovenije do konca leta 2019 in v prihodnjem letu ne bo zaprta nobena pošta. Hvala.
BRANKO SIMONOVIČ (DeSUS): Hvala lepa za odgovor.
Gospod minister, vse, kar ste navedli v svojem odgovoru drži in je točno. In to smo lahko tudi prebrali iz vseh dokumentov. Pa vendar menim, da bi le kazalo, da se ovrednoti izvajanje univerzalne poštne storitve ter to upošteva pri določanju zahtevnosti po donosnosti na kapital Pošte Slovenije in tukaj je žogica na vas, gospod minister oziroma na Vladi, ki sprejema strategijo upravljanja državnega premoženja.
Hvala lepa.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Hvala.
Še enkrat. Od leta 2019, od kar poteka optimizacija poštnega omrežja do danes je bilo zaprtih 67 pošt, od tega 13 pošt na žalost v letu 2019. Od tega je bilo vzpostavljenih 52 pismonoških pošt in prebivalcev so na voljo še naprej alternativne točke za sprejem in izročanje pošiljk in sice3r 24 paketomatov na šestnajstih mestih v Sloveniji, samopostrežne pošte v Ljubljani in Kopru, Pošta Slovenije na osnovi pogodbenega dogovora omogoča tudi oddajo in prevzem pošiljke na 114 bencinskih servisih. Seveda pa ne moremo mimo tega, da pričakujemo, da bo agencija AKOS naredila natančno analizo, kot sem povedal, do konca novembra letošnjega leta, in da bo to osnova za kakršnekoli ukrepe v nadaljevanju. Mi bomo preko AKOS pozorno spremljali preoblikovanje omrežja Pošte Slovenije in v vsakem primeru pričakujem, da ne bo v obdobju, ki sem ga napovedal, se pravi, do konca letošnjega leta in v naslednjem letu zaprta nobena pošta dokler ne najdemo nekih rešitev, ki bodo zadovoljive za obe strani.
Hvala.
