Ob obravnavi sprememb pokojninske zakonodaje, ne smemo pozabiti na vse tiste, ki so/ste se upokojili po letu 2012. Ker se zvišanje odmernega odstotka nanaša na bodoče upokojence, cilj predloga novele zakona pa bi moral zasledovati izboljšanje položaja tako bodočih kot sedanjih upokojencev je bilo to jasno izpostavljeno v stališču poslanske skupine DeSUS, ki je dostopno TUKAJ.
Izrecno so to v svojih razpravah na seji Državnega zbora izpostavili vodja poslanske skupine Franc Jurša, podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič in namestnik vodje poslanske skupine Jurij Lep. Razprave objavljamo v nadaljevanju.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Da bi lažje razumeli sedanjost moramo nekaj vedeti tudi o preteklosti. Naš pokojninski sistem temelji na dokladnem. Sredstva se izplačujejo za pokojnine na osnovi prispevkov, ki jih dejansko vplačujejo delodajalci in delojemalci, to se pravi je Bismarckov sistem, ki ga poznajo v različnih evropskih državah, če želite Italiji, Franciji, Nemčiji in v drugih državah, tudi v Avstriji. Tak sistem se financira iz prispevkov, sem omenil, in glej ga zloma kaj se je zgodilo leta 1996. Se je delodajalcem zmanjšal prispevek iz 15,42 na 8,85 %. In dragi moj kolega Matej Tonin, tu je ključni problem kratkoročne nevzdržnosti pokojninskega sistema. Vse ostalo pa se potem koliko se zbere na osnovi plačil se mora zbrati oziroma dodeliti iz državnega proračuna. Državni proračun, če govorimo o konkretnih točnih podatkih je svoj čas v letu 2014 celo financiral milijardo 582 milijonov, v tem letu 977 milijonov, v letu 2021 pa bo 934 milijonov. Tudi demografski sklad, ki ga v Sloveniji še nismo ustanovili pa bi ga že morali in se v naši stranki, naši poslanski skupin še kako trudimo, bo pomagal pri vzdržnosti pokojninskega sistema, ne s prazno vrečo, ampak če mu demografski sklad s polno vrečo. Slovenija je unicum v Evropski uniji, ki ima takšni sistem prispevnih stopenj, da imajo delodajalci enkrat manjšo prispevno stopnjo kot delojemalci. Zaradi neustreznega usklajevanja pokojnin z rastjo plač in življenjskih stroškov so v zadnjih letih te močno zaostale in jih je potrebno usklajevati. V času gospodarske krize smo ocenili, da je bilo primanjkljaja za 8,4 %. V času od 2017 do 2019 oziroma se še bodo pokojnine uskladile do te višine, da bo ostanek še naprej 5,6 %. Zato ne morem razumeti nekaterih, ki govorijo, da bi pri večji gospodarski rasti morale dati usklajevanje za 1 %. Tokrat gre samo za 1 % in nekateri govorijo, da bi pri 3 % morali dati komaj ta 1 %. Mi smo mnenja, da bi to moralo biti pri 2,5 %, saj še vedno pokojnine zaostajajo, kot sem že omenil, 5,6 %. Razmerje med pokojnino in neto plačo v Sloveniji je bilo leta 1992 78 %, 2008 67 %, danes pa komaj nekaj več od 54 %. To so ključi zaostajanj in bede upokojencev. Malo primerjave. Povprečna pokojnine v Avstriji je 1800 evrov, povprečna pokojnina v Sloveniji pa 620 evrov, se pravi 57 % neto plače. Delež pokojnin v bruto družbenem proizvodu v Evropski uniji je 12,6 %, Avstriji je 14,5 %, v Sloveniji pa 9,8 %. Skrbi me, da delež pokojnin v bruto družbenem produktu pada, število upokojencev pa raste, pada v bruto družbenem produktu, število upokojencev pa raste. To je nepojmljivo, nerazumljivo za vsakega normalnega človeka. Pa me ne narobe razumeti, spoštovani predstavniki ministrstva, s tem nimate vi nič. Vi ste samo nasledniki nečesa. Število upokojencev se je povečalo za 30 %, dragi moji. Pokojnine v BDP pa so se zmanjšale za 19 %. Ali to kdo razume? Zelo težko je to razumeti.
Pri nas je prisotno prepričanje, da so plače previsoko obdavčene v primerjavi z drugimi državami EU. Enako velja tudi za prepričanje, da je gospodarstvo bolj obdavčeno v primerjavi z drugimi državami v neposredni bližini naši. Pa primerjamo obdavčitev dela plač in gospodarstva. Celotna obdavčitev plač v Evropski uniji je 43 %, v Avstriji je 50 %, v Sloveniji pa 43 %. Sedaj, ali jaz nimam dobrih podatkov ali pa si zatiskamo oči pred realnostjo. Na osnovi teh podatkov sklepamo, da pokojninskega sistema ne ogroža rast upokojenske populacije, ampak nepravična delitev BDP, ki gre v škodo upokojencev.
Pri zadnji pravi reformi iz leta 2012 je bilo napovedano, da naj bi rešitve v zakonu zadostile finančno vzdržnost pokojninskega sistema kratkoročno do leta 2025. Učinki so videti tudi sedaj. Do 2025 lahko računamo, da bo ta sistem vzdržen, do takrat pa ga moramo dopolniti oziroma narediti novo reformo. Ampak dragi moji, nobena reforma do sedaj, ne da bi jaz vedel, ni bila v korist uporabnikov, vedno je v korist oziroma v škodo njih. Oblikovanje neke reforme v korist tokrat prvič mogoče je nek majhen delček v korist upokojencev.
Sedanja zakonodaja o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ureja zvišanje odmernega odstotka, kar seveda mi v naši poslanski skupini, v naši stranki pozdravljamo na 63,5 v šestih letih. S tem predlogom v poslanski pa ne soglašamo. In predlagamo tri leta oziroma da se v prvih treh letih dvigne odmerni odstotek na 61,5 %. Dodatni odmerni odstotek v višini 1,36 dobi za oskrbo otroka starš oziroma tisti, ki otroka vzgaja. In seveda tudi s to zadevo soglašamo. Lahko pa seveda uporabi tudi pri starosti to boniteto.
Spodbuda za ostajanje v zavarovalnem sistemu oziroma v dvojnem statusu v naši stranki in v poslanski skupini podpiramo. Seveda ne bom sedaj o odstotkih govoril, ker je o tem bilo že ogromno povedanega. Smo pa prepričani, da ta ukrep dejansko je koristen in zanimivo, nekdo je govoril kdo ostaja po nekih dokazih, anketah, ugotovitvah je 80 % iz gospodarstva ljudi, ki delajo dalj časa in uživa dvojni status, 20 % pa iz javnega sektorja.
Približno 300 tisoč vseh upokojencev danes živi pod pragom revščine. 200 tisoč je samo starostnih upokojencev. In to je zaskrbljujoč podatek. In na osnovi teh podatkov bomo morali narediti določene premike. Po moji oceni bodo vsi ti, ki so se upokojili v takem odmernem odstotku, tu govorim o odmernem odstotku po reformi iz leta 2012, z odmernim odstotkom, se pravi 57 in toliko odstotkov zaostajajo. In zaradi tega mi predlagamo ustrezno rešitev. Ta ustrezna rešitev pa bi naj izgledala od prilike takole.
Uživalcem pokojnin, ki so le-te uveljavljali do uveljavitve tega zakona se ob vsakokratnem dvigu odmernega odstotka za nove upokojence v predhodnem obdobju z dodatno uskladitvijo ustrezno zviša pokojnina na način, da se zagotovi primerljivost realne vrednosti starih in novih pokojnin glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Seveda upam, da bo to možno izpeljati. Mi na tem vztrajamo. Povem pa vam tudi, da vam nekako lahko zaključim v tej smeri, da bomo mi ta predlog v prvem in naslednjih branjih podprli po načelu bolje nekaj kakor nič. Lahko bi tudi to povedal v jeziku nekaterih, ki so svoj bili v skupni državi. Vsekakor pa seveda bi želeli, da se naši predlogi dopolnijo v naslednjih branjih.
BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS):
Seveda podpiram predloge sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, še posebej zaradi tega in verjamem, da bomo sprejeli take odmerne, povišanje odmerne stopnje, kot so predvidene, in da bodo na tak način moški imeli za 11 % višje pokojnine, ženske za 4,5 %. Razlika prihaja zaradi tega, ker tudi sedaj niso ti odmerni odstotki izenačeni. Spodbudno je tudi to, da bodo tisti, ki bodo ostali v zavarovanju ali tako imenovanem dvojni status, vsako leto, seveda največ 3 leta, pridobivali na leto 3 %, da si bodo lahko ta odmerni odstotek povečali, če bodo ostali v delovnem razmerju, in seveda tudi 40 % pokojnine. Gotovo in iz tega stališča se bodo tudi vse ostale vrste pokojnin nekako usklajevale. Seveda je pa tudi tukaj nekaj vprašanj. In zadovoljen sem, kar sem danes slišal. Tako da najprej bi želel povedati, da je pokojnina vplačana pravica. To je, drage moje kolegice in kolegi, vplačana pravica, to ni neki božji dar, ki ne vem, da ga nam je nekdo dal.
Drugo, kar želim povedati glede usklajevanja pokojnin. Glejte, mi imamo izredno usklajevanje pokojnin, ki bo zdaj v decembru za 1 % in pol na račun neusklajevanja v preteklosti. To je t.i. izredno usklajevanje. V februarju je predvideno na podlagi zakona usklajevanje spet 3 % in pol in če bo v naslednjem letu sprejet tudi ta amandma, ki smo ga vse koalicijske stranke, ga bomo vložile, bo še 1 % izrednega usklajevanja v decembru 2020. Pa vendar vse to skupaj pušča neko praznino in zadovoljen sem s pojasnili, ki jih je dal državni sekretar Tilen Božič, ki pravi, da v principu pri usklajevanju pokojnin, ne moremo govoriti o vzdržnosti pokojninskega sistema. Jaz se popolnoma strinjam z njim, da postajajo, časi se spreminjajo, razvoj gre naprej in mi bomo nujno moralo poiskati neke druge vire, da bo ta pokojninski sistem vzdržen. Pa vendar kljub temu bi se postavila ena vprašanja in upam, da me državni sekretar posluša in da bo poskušal najti ali pa da bo njihovo ministrstvo našlo neko rešitev. Poglejte, vsi, te spremembe katere danes, o katerih danes teče beseda, so zapisane v koalicijski pogodbi. Se pravi to so neki ukrepi, ki si jih je koalicijska zadala, da jih bo poskušala nekako odpravljati v tem mandatnem obdobju. Ukrepi, ki so nastali na podlagi današnjega stanja. Se pravi na podlagi današnjega gmotnega položaja upokojencev. In zato jaz pričakujem, pa lahko rečem, da tudi v imenu kolegov iz stranke DeSUS, da se bo ob tem poviševanju odmernega odstotka, našla neka formula, ki dajmo ji reči valorizacija pokojnin za tiste, ki so imele in ki imajo nižji odmerni odstotek od tega, ki bodo seveda ga imeli, ko bomo to sprejeli. To je preveč občutljivo področje, da bi lahko neki sistem spreminjali pač v nekem časovnem intervalu, kot so naše dnevne potrebe in možnosti. Zato gotovo bo potrebno skupaj stopiti, najti neko dolgoročno rešitev, ki bi predvsem pravična rešitev. In naj bodo in pokojnine morajo ostati kot vplačana pravica.
JURIJ LEP (PS DeSUS):
Tudi mene osebno veseli, da nobena stranka v parlamentu ne bo glasovala proti, se pravi, da je predlog Vlade na pravi poti in da bomo naredili nekaj dobrega za naše upokojence. Kar se mene osebno tiče, je pa predvsem to, da moramo vseeno, se ponavljam, ampak to je dejstvo, mi moramo poskrbet za upokojence, ki so zdaj v pokoju, ki so svoje delo plačevali in, se pravi, so plačevali prispevke 40 let ali celo nekateri več in da, za te moramo tudi poskrbet.
Dosti teh stvari, ko se jih mi, doživljamo preko »mejlov« pa hodijo osebno obiskovat, govorijo, kaj pa ste za nas naredili? Tako da, tudi parlament, je ta naloga, da bomo pogledali, kaj lahko naredimo za upokojence, ki so bili upokojeni po ZPIZ-2 – se pravi, od leta 2012 naprej, takrat, ko je ta odstotek začel padat. Zdaj, kakšna bo ta pot, ali bomo do tega prišli, ne vem, vsekakor pa mislim, da moramo poskrbet, da bomo do tega prišli.
Vse drugo bi pa rekel, da naj ta zakon gre naprej in bomo v naslednji obravnavi še dodali kakšno, pametno.
