Namestnik vodje PS DeSUS Jurij Lep, je na 10. redni seji Državnega zbora postavil ustno poslansko vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer glede strategije razvoja dnevnih centrov aktivnosti za starejše.
Staranje prebivalstva je eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov sveta predvsem pa Evrope v 21. stoletju. Projekcije kažejo, da bo leta 2025 več kot 20% prebivalcev Evrope starejših kot 65 let. Povečalo se bo predvsem število žensk in moških, ki bodo stari čez 80 let. Na podlagi teh dejstev je potrebno o starosti govoriti kot o priložnosti starejših ljudi. Lahko bi rekli, da so to skriti zakladi znanj in izkušenj – ali bolj učeno – skriti človeški viri. Staranje družbe ne smemo jemati kot nekaj negativnega, je predvsem dejstvo, da živimo dlje kot smo živeli do sedaj in to je seveda dobro. Naša skrb mora biti večja blaginja povezana s kakovostjo življenja starejših. Za to pa je potrebno ustvariti pogoje. Ljudje v starosti morajo imeti možnost za dostojno življenje in to, da imajo svoj oziroma njim ustrezen življenjski slog oziroma način življenja. Kakovost življenja starejših ni odvisna samo od primernega delovanja pokojninskega in zdravstvenega sistema, ampak tudi od ustreznih možnosti v okviru dolgotrajne oskrbe. Starejši morajo imeti pripravljene ustrezne pogoje za podaljšano aktivnost v najširšem smislu besede. Odnos družbe in okolja do starejših se kaže kot stopnja njihove socialne vključenosti. Pri tem je zelo pomembno sožitje različnih generacij, kar zagotovo prispeva h kakovostnem staranju. Sobivanje ljudi različnih starosti v skupnosti mora postati koristno za vse. Tako lahko sklenem, da je potrebno sprejeti izzive in vprašanja, ki jih prinašata s seboj dolgoživa družba in proces staranja. Eden od možnih odgovorov za kvalitetno skrb za starejše so tudi dnevni centri aktivnosti (DCA).
Moje vprašanje se nanaša na strategijo reševanja dejstva, da se število starejših povečuje. Kakšna je torej strategija ali usmeritev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede umeščanja dnevnih centrov aktivnosti v okolje in s tem v našo družbo? Znano je namreč, da takšne centre v večini financira lokalna skupnost nekaj malega pa tudi država na osnovi Zakona o socialnem varstvu.
Odgovor mag. Ksenije Klampfer:
V zvezi z vašim vprašanjem želim uvodoma izpostaviti, da za Slovenijo, tako kot za večino drugih evropskih držav, velja, da postaja starajoča in dolgoživa družba. podaljševanje življenjske dobe pa seveda prinaša tudi pomembne spremembe v starostni strukturi prebivalstva. Za spopadanja z izzivi dolgožive družbe je Slovenija sprejela strategijo dolgožive družbe. Namen strategije je spodbuditi najširši krog deležnikov s potrebo po odzivanju na izzive, ki jih pred nas predstavlja staranje prebivalstva. S to strategijo se želi prispevati k temu, da spremenjena razmerja med prebivalstvom ne bi bila vzrok za konflikte med generacijami ali motnje v delovanju socialne države. Na podlagi sprejete strategije je bil tudi ustanovljen svet za aktivno staranje in medgeneracijsko solidarnost, kjer bodo opravljeni tudi ukrep, ki prispevajo k zagotavljanju dostojne starosti.
V zadnjih nekaj letih se je močno razširila mreža programov namenjenemu medgeneracijskemu sodelovanju in socialnemu vključevanju starejših. Med programi za starejše, ki jih sofinanciramo želimo posebej izpostaviti program starejši za starejše, ki ga izvaja ZDUS. Program Staranje brez nasilja Inštituta Antona Trstenjaka, Slovensko druženje za pomoč pri demenci, Spominčica, program Skupine starih ljudi za samopomoč izvaja Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije in dnevne centre aktivnosti za starejše, ki delujejo na treh lokacijah: v Ljubljani, v Kopru in v Vipavi. Ministrstvo za te programe namenja sredstva v višini cca. 560 tisoč evrov.
Z namenom nadgradnje že delujočih dnevnih centrov aktivnosti za starejše, smo izpostavili tudi mrežo več generacijskih centov, ki predstavljajo osrednji prostor zbiranja v lokalnem okolju. Trenutno v Sloveniji deluje 15 regijskih večgeneracijskih centrov, ki so namenjeni druženju, ohranjanju socialne mreže in zadovoljevanju potreb tako starejših kot njihovih družinskih članov v vseh življenjskih obdobjih. V okviru centrov se izvajajo številne dejavnosti, s poudarkom na socialnem vključevanju starejših, izobraževanju in medgeneracijskem sodelovanju. Za delovanje centrov so namenjena sredstva v višini 1,6 milijona evra. Ministrstvo bo tudi v prihodnje ob pripravi nove resolucije socialnega varstva, po letu 21, poseben poudarek namenilo starejšim in njihovim potrebam ter programom.
Foto: DZ, B. Peršolja
