Stališče PS DeSUS, je na 24. izredni seji Državnega zbora predstavil vodja PS DeSUS, Franc Jurša.
Vsekakor moramo vlagatelju interpelacije čestitati za izvirnost ideje kako vztrajno ohranjati nivo adrenalina v tem mandatu in ga obenem pohvaliti še za ustvarjalno zamišljeno rojstnodnevno darilo, ki ga je prejel minister za obrambo.
Karl Viktor Erjavec ni naiven in lahkomiseln človek, še manj pa je tak kot minister za obrambo. Obrambni resor je več kot uspešno vodil že med leti 2004 in 2008. Takrat, zanimivo, ni bil deležen interpelacije. Deležen je je bil v vlogi ministra za zunanje zadeve in jo uspešno prestal ter s tem dokazal, da svoje delo kjer koli opravlja odgovorno, zakonito, vestno ter v skrbi za dobrobit države. K slednjemu, bi morali stremeti vsi. Konec današnjega dneva bomo videli komu je dejansko mar za državo in kdo se skriva za razno raznimi prijemi, ki vodijo v poslabšanje odnosov v politični areni, da ne govorimo o ustrahovanju v družbenem kontekstu.
Da, strinjamo se, da je interpelacija orodje, ki služi svojemu osnovnemu namenu. To je preverjanje legalnega, legitimnega in odgovornega delovanja vlade ali konkretno ministra. Da, to so mehanizmi pravne države, s katerimi zakonodajna veja lahko poseže v izvršilno vejo oblasti, če obstaja utemeljen sum za njeno nezakonito ali neodgovorno ravnanje. V naši poslanski skupini se sprašujemo ali je opozicija res tako nemočna in užaljena, da z interpelacijo, namesto s konstruktivnimi predlogi, želi zrušiti ministra za obrambo in posledično vlado? So predčasne volitve tisti pravi motiv, da je predlagatelj uporabil najbolj zvite in pritlehne metode za dvigovanje na lestvici priljubljenosti na račun klevetanja in omalovaževanja nasprotnika? Kar je še bolj sporno pri tej konkretni interpelaciji pa je to, da tu ne gre zgolj za preverjanje zaupanja v ministra za obrambo, temveč za ogrožanje zaščite in varnosti državljanov ter države v celoti. Ta interpelacija je kvečjemu politikantstvo, ne pa z ustavo določen institut parlamentarne kontrole. Licemerstvo in sprenevedanje, ki ju predlagatelj očita ministru, sta zažrta prav v vrstah predlagatelja.
Nadaljujmo z vsebino interpelacije, s katero se danes sooča minister za obrambo, Karl Viktor Erjavec. Predlagatelj mu očita, navajam po točkah:
- Zlorabo Obveščevalno varnostne službe.
- Kršitev Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski.
- Odgovornost za prekoračitev pristojnosti, zavajanja in laganja v primeru nočnega streljanja na vadišču Slovenske vojske Poček.
- Dejanja pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministra in institucije na področju RS.
Še preden se lotim pojasnjevanja neutemeljenosti točk interpelacije, ki bremenijo ministra za obrambo, želim predstaviti razlago civilno – vojaških odnosov nekdanje ministrice za obrambo, dr. Jelušićeve, ki jih zagotovo pozna tudi predlagatelj. V besedilu interpelacije se namreč predlagatelj sklicuje na ministrovo nepoznavanje ureditve civilno – vojaških odnosov v Sloveniji.
Namreč, obstajata dva tipa odnosov, in sicer parlamentarni in partokratski.
V prejšnji skupni državni smo poznali partokratski tip civilno –vojaških odnosov, kjer je imela ena politična stranka nadzor nad vojsko. K sreči smo po osamosvojitvi, na podlagi preteklih izkušenj in vedno glasnejših zahtevah po depolitizaciji vojske, uspeli uvesti parlamentarni tip odnosov. Ta udejanja načelo pripadnosti vsem političnim strankam, na način, da ne pripada nobeni. Ne glede na to, v katerem tipu organizacije se nahajajo posamezne oborožene sile, moramo vedeti, da na svetu ni vojská, kjer ne poznajo hierarhije in subordinacije (podrejenosti). Brez teh dveh prvin je njihovo preživetje, še zlasti v oboroženih konfliktih, ničelno. Pravila o službi v Slovenski vojski so jasna in predvsem, so zapisana.
V nadaljevanju želim opozoriti še na sporno prakso Komisije za nadzor obveščevalno – varnostnih služb (KNOVS) v Državnem zboru v tem konkretnem primeru, saj obstaja utemeljeni sum, da je komisija zlorabljena za namene političnega obračunavanja in nabiranja političnih točk nekaterih njenih članov. Poraja se vprašanje ali je bila prekoračena meja, ki določa do kje sežejo njena pooblastila. Nujno je, da zagotovimo neodvisen pristop k preverjanju dejstev, ki jih komisija preiskuje in s tem ohranimo kredibilnost, ki jo potrebujemo za zagotavljanje uspešnega parlamentarnega nadzora.
To, da njen predsednik in podpredsednik javno razkrivata podatke interne narave, že ni znak verodostojnosti vodenja oziroma delovanja komisije. Je to sprejemljivo, da na novinarski konferenci po zasedanju komisije, ki poteka za zaprtimi vrati, maha z dokumentom, ki ni bil pridobljen s strani pooblaščene osebe oziroma ministrstva za obrambo, ampak s strani zaslišanega brigadirja Miha Škerbinca? Brigadir Miha Škerbinc ni pooblaščena oseba s strani Slovenske vojske, niti s strani ministrstva, da tak dokument posreduje komisiji in celo javnosti.
Zelo nenavadno je tudi to, da je brigadir Miha Škerbinc pripravljen očrniti samega sebe, s tem, da o sebi, načelnici Generalštaba Slovenske vojske in svoji razrešitvi razpravlja javno in v to vplete še sindikat Slovenske vojske in pušča madež na vseh ostalih pripadnicah in pripadnikih Slovenske vojske, ki tega ekscesa resnično ne potrebujejo. Tega ni počel nihče od njegovih predhodnikov. Milko Petek, ki ga je zamenjal brigadir Škerbnic, je odšel brez velikega pompa. Prevzel je svojo odgovornost in s položaja poveljnika Poveljstva sil SV odšel z dvignjeno glavo.
Tudi to kaže na dobršno mero nečimrnosti nekaterih članov komisije, ki so izglasovali preiskavo določenih indicov in dejanj šele po odgovoru, ki ga je Državnemu zboru podal minister za obrambo, Karl Viktor Erjavec. Na vprašanje podpredsedniku KNOVS, Žanu Mahniču, s strani novinarke televizije POP TV ali ne gre pri vsem skupaj za iskanje odgovornosti ministra za obrambo, ne pa ugotavljanje kaj, če sploh so naredili kaj narobe, tisti, ki jih KNOVS nadzira, je podpredsednik KNOVS je odgovoril, da minister argumente za svojo obrambo vleče že iz petnih žil, da je stisnjen v kot in da klečeplazi bolj kot kadar koli prej. Podpredsednik se je na isti novinarski konferenci spustil tudi v komentiranje načina izbire evropskega komisarja in zagotovil podporo predsedniku Vlade. Šele nato je novinarki odgovoril, da je podlaga za delovanje KNOVS v tem primeru 32. člen Zakona o obrambi: »Na zaslišanje lahko v KNOVS povabimo kogar koli, ki je uslužbenec državnih organov.«
Torej, sprašujem, kaj imajo argumenti iz petnih žil in evropski komisar skupnega z zlorabo obveščevalno – varnostnih služb, razrešitvijo poveljnika Poveljstva sil, s streljanjem na Počku in z odnosi v Slovenski vojski?
Odgovor ministra je obširen, kako ne bi bil!, saj so prav tako vsebinsko obsežne tudi točke, v katerih ga predlagatelj postavlja na tehtnico zaupanja. V njem je moč razbrati, da se je predlagatelj postavil v vlogo razsodnika, še preden je predhodno preveril ali za njegov dvom resnično obstaja ustrezna podlaga.
K prvi točki interpelacije, je minister za obrambo, odgovoril, da so bile opravljene dejavnosti nujne, primerne in zakonite. Komentiranje zdravstvenega stanja načelnice Generalštaba Slovenske vojske ali katerega koli drugega pripadnika Slovenske vojske je v nasprotju s Pravili službe v Slovenski vojski. Komentiranje ali kakršno koli drugo javno diskutiranje se obravnava kot poseg v posameznikovo zasebnost in hkrati predstavlja hud poseg v izjemno občutljive osebne podatke! Kot sem omenil že prej, pravila so napisana in jih je potrebno spoštovati.
Ker je šlo za varnostno indikativen pojav, ki je začel najedati zaupanje med pripadniki in pripadnicami v sposobnost načelnice Generalštaba Slovenske vojske, je Obveščevalno – varnostna služba (OVS) ministrstva s pooblaščenimi predstavniki pričela z zbiranjem informacij. Podlaga za to je res v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in morebiti predlagatelji interpelacije zato sklepajo, da je šlo za predkazenski postopek. Zbiranje informacij o takem dogodku spada pod obseg rednih delovnih nalog OVS na podlagi 32. člena Zakona o obrambi. Delavci OVS, pooblaščeni za opravljanje varnostnih nalog, tako konstantno izvajajo dejavnosti, katerih namen je preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest ter obrambnega sistema. Tako ne drži, da OVS ni imela pravne podlage za opravljanje nalog v tem konkretnem primeru. Zbiranje informacij na podlagi povedanega, ne pomeni predkazenskega postopka.
K drugi točki, kjer predlagatelj očita ministru odgovornost za kršitev 45. člena v povezavi z 98. a členom Zakona o obrambi ter 38., 39. in 40. člena Zakona o službi v Slovenski vojski, je v odgovoru ministra jasno zapisano kateri postopki so bili uporabljeni za utemeljeno razrešitev poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske, brigadirja Miha Škerbinca. Sam se sklicuje na to, da ga je zmotil način razrešitve. Žal se njegovo ime pojavlja v teh dneh vsepovsod, a bolj kot to, da bi mu bilo žal in bi se skušal iz te godlje čim prej umakniti, se še bolj trudi, da se o njem govori. Pravijo bolje slaba publiciteta, kot nikakršna publiciteta, vendar v tem primeru ne bo dosegla želenega učinka.
Zgodilo se je še nekaj izjemno bizarnega, kar je po mnenju naše poslanske skupine res dokaz politizacije določenih struktur v naših oboroženih silah. Ne pomnim, da bi kadar koli slišal ali bil priča agitiranju vojaškega sindikata k interpelaciji zaradi razrešitve katerega koli poveljnika ali načelnika Generalštaba doma ali v tujini, pod pretvezo, da je med zaposlenimi v Slovenski vojski prisoten populizem in gre za krnjenje ugleda organizacije zaposlenih v Slovenski vojski. Kaj ni prav takšno ravnanje s strani Sindikata vojakov Slovenije več kot očiten dokaz za populizem, ki prihaja iz ust njegovega predsednika?
Izpostaviti želim še to dejstvo, da je ministrstvo in Generalštab Slovenske vojske storilo vse, da se ne izgubi vzpostavitve pogojev za zagotavljanje kakovostnega poveljevanja in kontrole in ob razrešitvi obstoječega poveljnika Poveljstva sil, imenovalo novega. Za zadostitev tej službeni potrebi, ministrstvo ne potrebuje javne ali interne objave. Poleg tega je položaj poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske formacijska dolžnost, ne pa predmet delovno – pravnega razmerja.
V tretji točki interpelacije, se ministru očita odgovornost za prekoračitev pristojnosti, zavajanja in laganja v primeru nočnega streljanja na vadišču Slovenske vojske Poček. Da ne bom ponavljal besed, zapisanih v ministrovem odgovoru, bom rekel zgolj naslednje. Vaja Sokol oziroma Eagle je potekala od 22. 3. 2019 do 3. 4. 2019. Poveljnik Poveljstva sil, brigadir Miha Škerbinc je ukaz o prepovedi streljanja s kalibri, večjimi od 60 mm izdal 4. 4. 2019.
Vlada RS je 24. 1. 2019 sprejela načrt vojaških vaj, med katerimi je bila tudi vaja Sokol, na kateri so sodelovali pripadniki in pripadnice oboroženih sil ZDA. Na tem mestu pa si bom dovolil citat iz ministrovega odgovora: »Vsi udeleženci načrtovanega skupnega usposabljanja morajo biti s pravili in postopki, ki bodo uporabljeni med usposabljanjem, dobro seznanjeni. Torej tudi tuje oborožene sile.« Iz tega sklepamo, da navodila in ukazi niso bili spoštovani in upoštevani. Kakor koli, četudi je prišlo do odstopanja od dogovorjenih pravil, bi moral odgovorni poveljujoči poskrbeti za njihovo vzpostavitev s pravočasnim ukrepom.
Odnosi ministrstva z občino Postojna so se že tako ali tako predhodno zaostrili in kljub temu, da je občina enostransko odstopila od dogovora z ministrstvom, je bilo skrajno nespametno in se opravičujem, izrazito neumno, tvegati še s streljanjem z orožjem, večjim od 60 mm. Ponoči oziroma zgodaj zjutraj. Razumljivo je, da je domačine ob takem hrupu sredi noči popadla sveta jeza.
Kar zadeva očitke iz četrte točke pa želimo v poslanski skupini DeSUS izpostaviti še nekaj drugih pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na delovanje Slovenske vojske. Prvič, ti očitki, ki jih navaja predlagatelj so proti interesu države Slovenije. Če kje, si prav na ministrstvu za obrambo po letih in letih zanemarjanja in stiskaštva, intenzivno prizadevajo za izboljšanje delovnih in plačnih pogojev v Slovenski vojski. Da ne bo pomote, zategovanje pasu, je bila edina prava odločitev v času gospodarske krize, ampak področje obrambe in zagotavljanja varnosti je bilo deležno drobtinic namesto kosa kruha, že veliko poprej. Strinjamo se, da je potrebno našim oboroženim silam zagotoviti pogoje, da bodo lahko nemoteno in predvsem varno opravljali svoje naloge doma in po svetu. Drugič, ne samo plačilo, tudi strokovno usposobljenost, opremo in nenazadnje tudi zdrave in spoštovanja vredne medsebojne odnose potrebujemo v Slovenski vojski. Tretjič, nakup bojnih kolesnih vozil 8 x 8 je bil začasno odložen, saj je bila taktična študija za bojna kolesna vozila Boxer narejena že v letu 2005, vendar za motoriziran bataljon in ne za potrebe srednje bojne skupine, ki jo želimo formirati in opremiti z ustreznimi sistemi. Prav tako tega nakupa ministrstvo ni moglo umestiti v dveletno načrtovanje državnega proračuna, saj 300 milijonske investicije ni moč pokriti v tako kratkem času. Tu je bilo potrebno narediti pravi korak in razmisliti tudi o možnostih prevzemanja obveznosti v daljšem časovnem obdobju, sploh, če je naš cilj dvigniti obrambne izdatke do leta 2024 na 1,5 % BDP.
V poslanski skupini DeSUS smo menimo, da je ta interpelacija bolj farsa in predstava, s katero želijo na strani predlagatelja spodkopati prizadevanja ministra za obrambo, vlade in preostale vladne ekipe, da bi Slovenija končno lahko zadihala s polnimi pljuči. Je manifest določenih posameznikov, ki želijo nasititi svoj ego in vnašajo ideološki razdor tja, kamor ne spada. Da ne boste napak razumeli, izrazito nasprotujemo enoumju, vendar sta politizacija vojske, še manj pa nadzornih organov, ki bdijo nad obrambnim sistemom, enostavno nedopustni in nesprejemljivi.
Zato, spoštovane kolegice poslanke in spoštovani kolegi poslanci, te interpelacije v poslanski skupini DeSUS nikakor ne bomo podprli.
foto: DZ RS (Matej Sušnik)
