Pod kakšnimi pogoji se upokojujemo danes in pod kakšnimi pogoji se bomo po napovedanih spremembah zakonodaje upokojevali v prihodnje
Terme Banovci so bili v torek, 23. aprila 2019 prizorišče okrogle mize na temo Upokojevanje danes in jutri, ki jo je organiziral vodja poslanske skupine, Franc Jurša. Za mikrofonom so se mu pridružili Mitja Žiher, vodja sektorja za pokojnine in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Uroš Prikl, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.
Zbrane pa sta nagovorila tudi predsednik stranke, Karl Erjavec in nosilec liste za EU volitve, dr. Igor Šoltes.
Že takoj v uvodu lahko povemo, da je okrogla miza doživela izjemen odziv in uspeh. Dvorana je bila polna do zadnjega sedeža, kar pomeni, da so taki dogodki več kot dobrodošli.
Organizator okrogle mize, Franc Jurša je v otvoritvenem nagovoru poudaril pomen rednega in izrednega usklajevanja pokojnin v letošnjem letu, pri čemer je za 1,5 % izredno uskladitev zaslužen DeSUS. Napovedi uskladitev so bile namreč nižje od teh, ki bodo dejansko izvedene letos. Posebej pomembno je tudi to, da se letni dodatek upokojencem izplačuje v več razredih kot je bilo sprva predvideno, saj to zagotavlja več sredstev tistim upokojencem, ki prejemajo najnižje pokojnine.
Glede na to, da so bili med nami poznavalci področja upokojevanja, lahko najprej izpostavimo izhodiščne predloge, ki jih je pripravila vlada oziroma ministrstvo. Izboljšanje gmotnega in socialnega položaja je cilj tako stranke DeSUS kot ostalih koalicijskih partnerjev in k temu so se zavezali v Koalicijskem sporazumu. Da bi to dosegli je potrebno pripraviti spremembe, ki bodo to omogočile. Zagotovo je prva izmed njih, dvig odmernega odstotka za nove upokojence na 63 % za oba spola. Namreč ob demografskih in gospodarskih trendih bi v naslednjih letih ob neuveljavitvi sprememb prišlo do nižanja tega odstotka, kar bi dodatno prizadelo predvsem ženske.
Z zviševanjem odmernega odstotka se bodo v prehodnem obdobju, to je do leta 2024, pokojnine povišale za 8 %. Slednje bo vplivalo na zvišanje vseh ostalih pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni, da se bodo dvignili tudi dodatek za pomoč in postrežbo, nadomestilo za invalidnost, invalidke pokojnine, vdovske pokojnine itn. Ministrstvo pa ob dvigu odmernega odstotka dodaja še odstotek za skrbstvo otrok za oba spola, in sicer 1,25 % na otroka, vendar največ za 3 otroke. Za ilustracijo, prihodnje leto se bo na račun dviga odmernega odstotka v pokojninsko blagajno nateklo dodatnih 2 milijona EUR, medtem ko bo teh sredstev v letih 2040 oz. 2045 že 400 milijonov EUR več.
Naslednja pomembna tema, o kateri je spregovoril predstavnik ministrstva, je razbremenitev regresa in povečanje neto plač zaposlenim. Res je, da bo država iz tega naslova pobrala manj davščin in prispevkov, vendar bo delavec na drugi strani prejel več, kajti osnova za plačilo prispevkov za regres se mora zvišati s sedanjih 70 % povprečne plače na 100 % povprečne plače. Tisti zaposleni, ki so regres že prejeli, bodo s strani Finančne uprave dobili povrnjene odtegnjene prispevke.
Kar zadeva zaposlene, ki bodo v naslednjih letih izpolnili pogoje za starostno upokojitev, to je 60 let starosti in 40 let delovne dobe in bodo želeli še naprej ostati v delovnem razmerju, jim bo to omogočeno. Po izpolnitvi pogojev za upokojitev bodo zaposleni lahko še naprej ostali v delovnem razmerju, prejemali pa bodo 50 % odmerjene pokojnine po prejemu odločbe s strani ZPIZ , vendar največ 3 leta. Po tem obdobju bo delodajalec lahko izbiral med možnostjo ohranitve obstoječega delovnega razmerja ali pa bo ponudil zaposlitev novemu delavcu. S tem se želijo izogniti pasti zaposlovanja tako imenovanih »spočitih« delavcev oziroma upokojencev. Dodaten problem po Papeževih besedah predstavljajo tudi dolgotrajne bolniške, kjer delavci z dvojnim statusom dobivajo prihodke iz obeh naslovov, vendar niso dejansko na delovnih mestih.
V primeru, da bo delodajalec želel obdržati delavca, ki sicer izpolnjuje pogoje za upokojitev, bo z njim lahko sklenil novo pogodbo za določen čas, delavec pa ob plači prejemal še 100 % odmerjene pokojnine. Na tem mestu je Marijan Papež opozoril, da mora vlada v predlog vključiti tudi obvezno soglasje delodajalca, da tak delavec lahko opravlja delo. Nadaljeval je s primerjavo s tujimi državami, ki imajo tak način dvojnega statusa urejeno podobno, vendar se ljudje že v osnovi upokojujejo pri višji starosti.
Upokojevanje pri višji starosti je namreč pogojeno predvsem z demografskimi spremembami, s katerimi se srečujemo v Evropi, to je staranje prebivalstva, na katerega je dodatno opozoril dr. Igor Šoltes, ki je izpostavil, da se bo morala Evropa bolj angažirati pri reševanju vprašanj, ki zadevajo starejše.
Tako predstavnik ministrstva, Mitja Žiher kot generalni direktor ZPIZ, Marijan papež sta poudarila, da vlada nikakor ne želi ukiniti ali izničiti pogoja, ki danes velja za pridobitev polne starostne pokojnine, to je 60 let starosti in 40 let delovne dobe. Problem, ki nas spremlja v zadnjem času, ne samo v Sloveniji, je, da se na trg delovne sile mladi vključujejo kasneje kot so se v preteklosti. Običajna starost mladih zaposlenih je nekje med 27 in 30 let, kar pomeni, da ne bodo dosegli pravice do pokojnine iz prej navedenega pogoja, saj bodo premladi. Da bi prihodnjim oziroma sedanjim generacijam s 15, z 20 ali 30 leti delovne dobe, ki ne dosegajo ali ne bodo dosegli tega pogoja 60:40, omogočili višji odmerni odstotek, bo potrebno podaljšati delovno aktivnost. Ta naj bi se v prihodnje do leta 2024 podaljševala vsako leto za 2 meseca. Po Papeževem mnenju pa je nujno ohraniti pravico do minimalne pokojnine pri starosti 65 let in 15 let delovne dobe oziroma 63 let in 20 let delovne dobe.
V pozdravnem nagovoru je predsednik stranke izpostavil vprašanje vdovskih pokojnin, ki v Sloveniji ostajajo na izjemno nizki ravni in pozval sodelujoče k pripravi predlogov za ureditev tega področja. Z dvigom odmernega odstotka in dvigom pokojnin, se bodo v prihodnjih letih dvignile tudi vdovske pokojnine. Na drugi strani pa je gospod Papež spomnil še na en institut, in sicer delno pokojnino, ki bi omogočila dostojnejšo pokojnino predvsem za tiste, ki imajo zelo nizke pokojnine. Sogovorniki so se strinjali, da bi bilo o tem predlogu smiselno nadaljevati razpravo in ga upoštevati pri predlogih napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje.
V sklepnem delu okrogle mize je z vprašanji sodelovalo tudi občinstvo, ki je postavilo kar nekaj zahtevnih vprašanj, na katera so sogovorniki odgovorili strokovno in s pozitivnimi pričakovanji.
(N. D. C.)
