Na včerajšnji seji Državnega zbora je vodja PS DeSUS Franc Jurša postavil poslansko vprašanje predsedniku Vlade na temo demografskega sklada.
Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi!
Demografski trendi in vprašanje javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema na eni strani ter nizke pokojnine na drugi strani so kazalniki, ki nam narekujejo, da se moramo kot odgovorna družba odzvati na ustrezen temu primeren način. Sistem potrebuje konkretne ukrepe. V kolikor se to ne bo zgodilo bo slovenska družba imela velike težave. Že sedaj imamo polovico vseh upokojencev, ki prejemajo pokojnino pod pragom revščine. Gospod predsednik, po pol leta delovanja naše vlade vem samo to, da bi naj bila oblikovana neka delovna skupina, ki je pristopila k oblikovanju strokovnih podlag. Strokovne podlage so že narejene, obstaja več različnih predlogov zakonov. Seveda na tem področju pa imamo tudi dva zakona, ki nam narekujeta ustanovitev demografskega sklada, to je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Dejstvo je, da moramo zagotoviti alternativni vir za izplačevanje pokojnin v prihodnosti. Takšne sklade imajo ustanovljene že skoraj vse države. Pridno polnijo v skladu s sredstvi za dostojno pristojnost svojih bodočih upokojencev mi pa že leta se obnašamo kot, da ga nebodigatreba. Na širšem koalicijskem vrhu pred slabima dvema tednoma na Brdu pri Kranju je bilo predstavljeno, kar nekaj ukrepov za uresničitev zavez iz koalicijskega sporazuma, ki naj bi izboljšali položaj upokojencev. Pohvalno ali pa zelo pohvalno. Nekatere predloge bomo morali skozi razpravo še dopolniti, ampak to je pred nami. Žal med vsemi temi ukrepi ni bil omenjen demografski rezervni sklad. O njem nismo slišali nič, kljub temu, da je zapisan sporazum koalicije kakor tudi v preambuli, ki ste jo predsedniki koalicijskih strank podpisali pogodbeno opozicijo. Gospod predsednik, zanima me vaš pogled na demografski sklad oziroma vaše stališče kako naj bi poskrbeli za zadostne prelive v pokojninsko blagajno, da naši upokojenci v prihodnosti ne bodo še bolj revni kot so. Da si bodo lahko privoščili vsaj dvakrat več tuširanja na mesec, več kot tri plenice na dan in tudi, da si bodo na stara leta lahko privoščili kakšno kavico v domu starejših upokojencev v Sloveniji ne pa na drugi strani južne meje, kjer je dom bistveno cenejši kot pri nas v Sloveniji.
ODGOVOR PREDSEDNIKA VLADE RS
Veliko se govori o staranju prebivalstva, o dolgotrajni oskrbi in o teh socialnih vprašanjih in seveda tako vidim tudi vaše vprašanje, o katerem smo govorili tudi, ko smo sestavljali Vlado se spominjam smo, kar precej govorili o Demografske skladu. Mislim, da se o njem govori že kakšnih 15. let morda že več in že na prejšnji seji sem poslansko vprašanje predstavil projekcijo o posledicah staranja naše družbe, se pravi, do leta 1970 naj bi se število upokojenih ljudi povečalo za 20 %, izdatki za staranje pa povečali iz 22 % na 28 % BDP. Seveda ne bi ponavljal enega in istega, kar smo že velikokrat povedali moram pa povedati, da demografski rezervni sklad ne pomeni izplačevanja višjih pokojnin, ampak zagotavlja trajnostno in stabilno izplačevanje pokojnin iz javnih sredstev, kar znižuje pritisk na višanje odhodkov državnega proračuna, zaradi spreminjanja demografske slike prebivalstva. Ravno zaradi navedenih dejstev je minister za finance že oblikoval interno projektno skupino na Ministrstvu za finance, katere naloga je priprava potrebnih strokovnih podlag, za pripravo Zakona o demografskem rezervnem skladu. Je pa osnovno vodilo pri tem oblikovanje mednarodno primerljivega demografskega rezervnega sklada, ki bo temeljil na načelih neodvisnosti, samostojnosti, varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti upravljanja portfeljskih naložb, ker to je ključno za izpolnjevanje njegovega poslanstva, ki je, kot sem rekel, zagotavljanje dodatnega stabilnega vira financiranja in ta stabilen vir se bo zagotovil z ustreznimi dodatnimi stalnimi viri financiranja in primerno dobo akumulacije sredstev sklada.
Ustanovitev tega sklada torej ne vpliva na obstoječ ali prihodnji pokojninski sistem, zato se z demografskim skladom ne more reševati problematike prilagajanja delovne dobe s podaljševanjem življenjske dobe. To tematiko bo urejal sistemski pokojninski zakon, kjer smo že začeli z razpravo o izhodiščih za spremembe zakonodaje, tako da, tak nekak, tak je cilj, da se naredi tak demografski sklad, ki bi zagotavljal res to vzdržnost in dolgoročno stabilnost, ker to je najbolj ključno.
Foto Borut Peršolja DZ
