Poslanec DeSUS Robert Polnar je na 5. redni seji Državnega zbora predstavil stališče Poslanske skupine DeSUS glede Rebalansa proračuna za leto 2019. Povzetek objavljamo v nadaljevanju.
Poglavitne usmeritve rebalansa proračuna
Za izvrševanje politik na področju socialne varnosti je namenjenih 1,18 milijarde evrov, kar je za 165,52 milijona evrov oziroma 16,24 odstotkov več kot v sprejetem proračunu za leto 2019 oziroma 61 milijonov ali 5,4% več kot v letu 2018.
Tako bodo višji socialni transferji kot so npr. otroški dodatek, denarna socialna pomoč, denarno nadomestilo brezposelnim, invalidski dodatek ter ostali transferji.
Za poslansko skupino DeSUS je pomembno, da je v rebalansu proračuna na podlagi sprememb Zakona o izvrševanju proračuna vključeno tudi povišanje pokojnin. Poleg rednega usklajevanja pokojnin v višini 2,7% bo tudi izredno usklajevanje pokojnin za 1,5 odstotkov, ker je dosežena gospodarska rast v letu 2018 presegla 4% BDP.
Ravno tako je pomembno, da je v transferjih za pokojninsko blagajno v rebalansu proračuna upoštevana lestvica letnega dodatka s petimi razredi. Tako je omogočeno, da bodo najvišji znesek letnega dodatka prejeli upokojenci z najnižjimi pokojninami.
Investicijsko naravnanost rebalansa potrjujeta izrazita rast investicijskih odhodkov in investicijskih transferjev. V rebalansu 2019 je glede na sprejeti proračun za leto 2019 21,25% rast oziroma za 189 milijonov sredstev več za investicije. Glede na realizacijo v letu 2018 pa 31,49% rast investicij oz. 258 milijonov evrov. Rast investicijskih odhodkov je v veliki meri povezana s črpanjem evropskih sredstev. Tu bo ključnega pomena manjši razkorak med načrtovanimi sredstvi in dejanskimi izplačili na podlagi pospešitvenih ukrepov iz Akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
Programske prioritete kažejo razvojno naravnanost rebalansa proračuna za leto 2019, ker se več sredstev namenja za človeške vire z vlaganji v področje politike izobraževanja in športa za katere bo namenjenih 1,80 milijarde evrov, kar je 103,19 milijona evrov več kot v sprejetem proračunu oz. slabih 100 milijonov več kot je bilo realiziranih v letu 2018 (realizacija 2018:1.705.222.107, sprejeti 2019 1.700.369.001, predlog 2019 1.803.557.290 evrov:)
Izrazita je tudi rast sredstev za politike podjetništva in konkurenčnosti, kjer se izdatki povečujejo za 42,73 milijona evrov na 188,57 milijona evrov glede na sprejeti proračun za leto 2019 oziroma 39 milijonov glede na realizacijo za leto 2018. Zagotavljanje sredstev za to področje je pomembno, kerpolitike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti zasledujejo cilje ohranjanja in povečevanja gospodarske rasti in konkurenčnosti z razvijanjem kompetenc in zmogljivosti podjetij ter z odzivom na zahteve v makroekonomskem okolju.
Za prihodnji razvoj Slovenije je pomembno področje znanosti in informacijske družbe. Vlaganje v znanost in informacijsko družbo prispeva k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva preko ukrepov za spodbujanje inovativnosti in uvajanje tehnološko naprednih proizvodov in storitev. Področje znanosti je prioritetno, saj dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva ter na ta način zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja. Pri tem je poseben poudarek na odprtosti in kakovosti sistema. Sredstva se glede na realizacijo leta 2018 povečujejo iz 244 milijonov na 336 milijonov ali za 37,44%, kar kaže na znatno povečanje. ( Glede na sprejeti proračun se povečujejo za 4,75% ali 15,23 milijonov evrov).
Na področju politike trga dela in delovnih pogojev so odhodki namenjeni ukrepom na trgu dela s ciljem povečanja zaposlenosti in dvigom stopnje delovne aktivnosti prebivalstva. Ukrepi so usmerjeni v povečanje zaposlenosti s poudarkom na posebej ranljive skupine– dolgotrajno brezposelne, med katerimi prevladujejo starejši brezposelni in nižje izobraženi. Sredstva za te namene bodo znašala dobrih 300 milijonov evrov. Glede na realizacijo se povečujejo za 13,58 milijonov evrov ali 4,73%. Sredstva glede na sprejeti proračun se zmanjšujejo vendar je tudi predvidenih manj brezposelnih za leto 2019 kot je v sprejetem proračunu za leto 2019. Tako naj bi bilo v letu 2019 73.900 brezposelnih. Že sprejeti proračun je upošteval, da bo 79.500 brezposelnih. Ključni izzivi na trgu dela in delovnih pogojev ostajajo zmanjševanje strukturne brezposelnosti, zaposlovanja starejših in težje zaposljivih ljudi.
Vlaganja v prometno infrastrukturo so eden ključnih generatorjev gospodarske rasti. Cilj investicij v politike prometa in prometne infrastrukture je zagotoviti zmogljivo javno železniško infrastrukturo in prevoznost cest ter izboljšati stanje cest z visoko stopnjo izrabljenosti, prometno varnost in dvigniti standarde rednega vzdrževanja. Rebalans proračuna se je osredotočil predvsem v povečanje sredstev za železniško infrastrukturo tudi z zagotovitvijo sredstev EU za drugi tir. Zagotovila se bodo tudi sredstva za odseke na tretji razvojni osi preko državnega proračuna v višini 19 mio evrov. Ta sredstva bodo namenjena predvsem za odkupovanje zemljišč, za še ne umeščene odseke pa pripravo projektne dokumentacije. Skupaj se bodo sredstva za področje politike prometa in prometne infrastrukture povečala iz 741.975.539 v leto 2018 na 804.268.989 v rebalansu 2019. Tako bo 8,4 % rast v letu 2019 glede na leto 2018.
Opazno se povečujejo odhodki za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane. Povišanje je posledica povečanega izplačevanja Programa razvoja podeželja. V obdobju 2019, 2020 so izplačila najvišja, saj se izplačujejo tudi investicijski projekti po izvedenih javnih razpisih iz predhodnih let. Povišanje odhodkov je načrtovana iz realiziranih v letu 2018 v višini 423.254.790 evrov na 461.791.399 evrov v rebalansu za leto 2019.
Proračunski odhodki v pristojnosti Ministrstva za zdravje se povečujejo iz 149.755.4120 evrov v letu 2018 na 189.205.871 evrov v rebalansu 2019 ( sprejeti proračun je ime zagotovljenih sredstev v višini 158.177.181. Največji del proračuna ministrstvo namenja razbremenitvi zdravstvene blagajne, saj je na državni proračun preneslo financiranje specializacij zdravnikov ter pripravništva medicinskih strok v višini 60 mio EUR, s čimer omogoča povečanje števila zdravstvenih storitev v tem obsegu in skrajševanje čakalnih dob. Dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob so zagotovljena tudi v proračunu MZ v višini 10 mio EUR,prav tako kot izboljševanju likvidnostnega položaja javnih zdravstvenih zavodov.
V poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da je rebalans proračuna za leto 2019 dokument, ki je uporaben za učinkovito vodenje izvedbenih politik in projektov zato ga bomo podprli in mu na ta način zagotovili nujno politično legitimnost.
foto: DZ RS (Matej Sušnik)
