Vodja poslanske skupine Franc Jurša je tokratno vprašanje postavil ministrici za družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Kseniji Klampfer v zvezi z dvigom cen oskrbnin v domovih za starejše občane.
Spoštovana
ministrica.
Zvišanje plač zaposlenih v javnem sektorju – kar je bila posledica
zvišanja minimalne plače, boljšega vrednotenja posameznih delovnih mest in
zvišanje nekaterih dodatkov – je logično povzročilo dvig cen oskrbnin v domovih
za starejše občane.
Taka posledica je bila pričakovana, napovedana in na to so opozarjali
pristojni, se pravi predstavniki zavodov, zaposleni in tudi drugi. Kaj bo dvig
plač pomenil za starejše občane so se tudi mnogi od njih spraševali sami.
Vlada naj bi sicer socialnim zavodom zagotovila, da bo priskrbela denar za
pokritje dviga plač. Torej bi morala vlada po svojih obljubah poskrbeti, da
oskrbovanci ne bi čutili tega dviga na svojih plečih.
A to se očitno še ni zgodilo.
Nekaj domov je že dvignilo cene za dva do tri odstotke, kar dejansko pomeni, da
so breme povečanja stroškov dela prevalili na same oskrbovance oziroma njihove
svojce pa tudi občine.
Poleg tega dviga cen pa je predvidena še redna uskladitev oskrbnine v mesecu
marcu.
Lahko tudi predvidevam, da se bodo tem nekaj domovom, ki so cene že zvišali,
pridružili dejansko vsi, kar pomeni, da bo breme prevaljeno na več kot dvajset
tisoč starostnikov.
Verjamem, da sami starejši občani, ki preživljajo jesen življenja v domovih za
upokojence, ne nasprotujejo dvigu osebnih dohodkov zaposlenih, ki zanje skrbijo
noč in dan.
Dejstvo pa je, da mnogi že sedaj ne zmorejo pokriti stroškov oskrbnine zaradi
prenizkih pokojnin. Vi veste kakšne so naše pokojnine in vi veste, da si z
minimalno pokojnino in tudi s povprečno pokojnino preprosto ne moreš pokriti
stroškov bivanja v domu za starostnike.
Nizke pokojnine in slab socialni status ter povrhu še pomanjkanje prostora
oziroma mest v naših domovih, sta razloga, da se domovi onkraj naših meja,
predvsem na Hrvaškem, hitro polnijo z našimi državljani in državljankami, ki ne
zmorejo več samostojnega življenja.
Zato vas gospa ministrica sprašujem:
– Kaj nameravate storiti, da bodo domovi za starejše občane postali bolj dostopni in finančno privlačni za naše upokojence?
– Ali ste oziroma boste storili kaj, da dviga stroškov dela na svojih plečih ne bodo nosili oskrbovanci?
MAG. KSENIJA KLAMPFER:
V zvezi z vašim vprašanjem želim izpostaviti, da moramo na področju institucionalnega varstva starejših izboljšati dostopnost storitev. To lahko zagotovimo le s sprejetjem sistemskega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpira in sodeluje z resorno pristojnim Ministrstvom za zdravje pri pripravi Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. V obstoječem sistemu institucionalnega varstva osnovne in socialne storitve v domovih za starejše, kot je bivanje, prehrana, socialna oskrba in varstvo, plačujejo upravičenci in zavezanci, torej družinski člani oziroma občine. Zdravstvena oskrba v domovih pa se financira iz zdravstvene blagajne, torej s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ministrstvo si zelo prizadeva, da bi bila zagotovljena sredstva iz zdravstvena blagajne dovolj visoka za pokritje stroškov na področju zdravstvenih storitev v socialno-varstvenih zavodih. Lahko povem, da ravno v teh dneh potekajo intenzivni sestanki z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje ravno, da povišamo, da bi poskušali doseči povišanje cen zdravstvenih storitev v domovih za starejše. Storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše obsega osnovno in socialno oskrbo, ki je urejena po predpisih s področja socialnega varstva, in zdravstveno varstvo, ki ga urejajo zdravstveni predpisi. Stroški zdravstvene nege v domovih za starejše se, kot rečeno, krijejo iz sredstev zdravstvene blagajne. Na podlagi Zakona o socialnem varstvu pa, kot rečeno, osnovno in socialno oskrbo so dolžni plačati upravičenci in pa njihovi zavezanci. Na podlagi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno-varstvenih storitev v primeru nezmožnosti plačila s strani upravičenca pa seveda krijejo stroške storitve družinski člani in nato občina oziroma Republika Slovenija. V veljavnem sistemu storitve institucionalnega varstva v delu, ki se nanaša na osnovno in socialno oskrbo, torej niso neposredno kriti iz sredstev iz proračuna, pač pa storitev v okviru svoje plačilne sposobnosti plača upravičenec. Vzrok za povišanje cen storitev v začetku leta 2019 so seveda višji stroški za zaposlene, ki v domovih za starejše izvajajo osnovno in socialno oskrbo. Stroški dela predstavljajo približno 50 % v strukturi cene, kar pomeni pri 4-odstotnem dvigu plač za 2 % višjo ceno storitev. Država lahko zagotovi dodatna sredstva torej le za pokritje tistega dela stroškov zaradi zvišanja plač, ki se financira iz proračuna. Zato si pa, kot rečeno, prizadevamo za ustrezen dvig sredstev, ki v domove za starejše namenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Želim pa izpostaviti, da so se temeljni mehanizmi socialne države, ki sodijo v pristojnost našega ministrstva, v zadnjem obdobju okrepili. Odpravljeni so bili vsi varčevalni ukrepi na področju družinske in pa socialne politike, zvišali so se socialno-varstveni prejemki, denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, ki je namenjen starejšim od 63 let za ženske in pa 65 let za moške.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Moram reči, da starostniki, ki so nastanjeni v domovih za starejše občane, ne nasprotujejo temu, da so se plače ljudem, ki so zaposleni v domovih in skrbijo noč in dan za njih, dvignile. Ampak seveda želijo nam sporočiti, da enostavno in preprosto na osnovi minimalnih pokojnin niso v stanju plačevati stroškov nastanitve. Poglejte, mene zelo skrbi, ker nedaleč živim od Hrvaške meje, da vedno več naših državljanov, državljank, odhaja na Hrvaško in tam preživi starost, se pravi, starost tega svojega življenja. To je zaskrbljujoča zadeva. To ni dovolj, da hodimo samo na hrvaško morje, ampak na koncu koncev odo starostniki morali odhajati dejansko na hrvaško, da preživijo to tretje življenjsko obdobje, pa da damo, bom rekel, najbolj kruto, ker nekoč se pač tudi življenje izteče in da se jim to dogaja, da se jim mora življenje izteči nekje v tujini.
