Poslanska skupina DeSUS je danes vložila predlog novele pokojninskega zakona, s katero želimo zvišati prejemke oseb, ki živijo same v gospodinjstvu, kar so večinoma vdove. Med drugim predlagamo zvišanje možne višine dela vdovske pokojnine s sedanjih 15 na 25 odstotkov ter njegove zgornje meje z 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove na 18 odstotkov.
Sedaj znaša najnižja pokojninska osnova 797,16 evra, del vdovske pokojnine pa največ 93,27 evra. S predlaganim zvišanjem zgornje meje z 11,7 na 18 odstotkov pa bi znašala 143,49 evra, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predlagateljica predloga poslanka Marinka Levičar.
Prav tako predlagamo ponovno uvedbo odmere vdovske pokojnine v zagotovljeni višini, ki naj bi ob uveljavitvi zakona znašala 500 evrov. Pravica je bila ukinjena konec leta 2011, ko se je prenehal uporabljati zakon o varstvenem dodatku, ki jo je določal.
Znano je dejstvo, da revščina med vsemi kategorijami prebivalcev Slovenije najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. S predlagano spremembo in dopolnitvijo zakona bomo prispevali, da se bo gmotni položaj upravičencev do lastne in vdovske pokojnine izboljšal do te mere, da jim ne bo treba prositi za socialne varstvene prejemke.
ZPIZ-2 v 61. člen določa, da znaša vdovska pokojnina 70 odstotkov pokojnine pokojnega partnerja. Vdova ali vdovec in z njima izenačene osebe, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbirajo, katero pokojnino bodo uživali. Če se odločijo za lastno pokojnino, so upravičeni tudi do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov pripadajoče vdovske pokojnine, ki pa ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Zakon omejuje tudi skupni izplačilni znesek lastne in dela vdovske pokojnine, ki lahko znaša največ toliko kot starostna pokojnina moškega, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.
S predlagano zakonsko spremembo zvišujemo možno višino dela vdovske pokojne od sedanjih 15 na 25 odstotkov, prav tako pa njegovo zgornjo mejo od 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove na 18 odstotkov. Sedaj znaša najnižja pokojninska osnova 797,16 evrov, del vdovske pokojnine pa največ 93,27 evrov, s predlaganim zvišanjem zgornje meje od 11,7 na 18 odstotkov pa bi znašal 143,49 evrov – to je 66,66 % odstotkov več.
Število upravičencev do dela vdovskih pokojnin narašča, po zadnjem statističnem podatku ZPIZ jih je dobrih 58 tisoč, od tega kar 81 odstotkov žensk, kar je razumljiva posledica daljše življenjske dobe žensk.
Poleg opisane zakonske spremembe, ki bo zagotavljala izplačila višjih zneskov delov vdovskih pokojnin, pa dopolnjujemo 61. člen ZPIZ-2 še z določbo, ki ponovno uvaja odmero vdovske pokojnine v zagotovljeni višini. Ta naj bi ob uveljavitvi zakona znašala 500 evrov (to je toliko kot starostna ali invalidska pokojnina, pridobljena z dopolnjeno pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana dolžina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti). Zagotovljeno višino vdovske pokojnine je določala v preteklosti veljavna zakonska ureditev za vdove in vdovce, ki so imeli poleg pravice do samostojne lastne pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine. Ta pravica je bila ukinjena z 31. 12. 2011, ker se je prenehal uporabljati zakon o varstvenem dodatku, ki jo je določal. S predlagano dopolnitvijo zakona to pravico ponovno vzpostavljamo. Zagotovljena odmera vdovske pokojnine v višini 500 evrov glede na veljavne kriterije nudi upravičencem minimalno socialno varnost, zato tem vdovam in vdovcem ne bo treba na centrih za socialno delo uveljavljati pravice do varstvenega dodatka. S tem popravljamo krivico, nastalo konec leta 2011, ki jo po prenehanju veljavnosti zakona o varstvenem dodatku nista odpravila niti prejšnji niti sedaj veljavni zakon. Vzpostavljamo pa tudi enakopraven položaj med vsemi tovrstnimi uživalci.
Vsem, ki že imajo priznano pravico do dela vdovske pokojnine bo ZPIZ odmeril višje zneske v skladu s spremembami, ki jih predlagamo, po uradni dolžnosti. Do njih bodo upravičeni od dneva uveljavitve tega zakona. Zavod bo prav tako po uradni dolžnosti izplačal vdovsko pokojnino v zagotovljeni višini 500 evrov upravičencem, ki so pridobili pravico do take odmere po predpisih, veljavnih do konca leta 2011 in prejemnikom dela vdovske pokojnine, za katere bo ugotovil, da je tako odmerjena vdovska pokojnina ugodnejša od lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine.
Vdove in vdovci, ki so imeli od 1. 1. 2012 naprej pravico do samostojne vdovske pokojnine ter samostojne starostne ali invalidske pokojnine in od 1. 2013 tudi pravico do samostojne predčasne pokojnine, pa bodo lahko, če prejemajo nižjo pokojnino od 500 evrov, vložili zahtevo za zagotovljeno odmero vdovske pokojnine v navedeni višini.
Če jo bodo vložili v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona, jim bo šla pravica od uveljavitve zakona naprej, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Zvišanje delov vdovskih pokojnin naj bi zahtevalo okoli 30 milijonov evrov dodatnih sredstev, zagotovljena odmera vdovske pokojnine v višini 500 evrov pa okoli 6 milijonov. Uveljavitev predlaganih sprememb pa bo vplivala na nekoliko nižja sredstva za socialne transferje – varstveni dodatek, do katerega nekateri od prejemnikov, zaradi učinkov tega zakona, ne bodo več upravičeni.
