Podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz je danes vložil predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki je pravzaprav nadaljevanje urejanja položaja oseb, ki so s svojim delom oziroma izjemnimi dosežki na določenih področjih prispevali k razvoju družbe in ugledu države Republike Slovenije. V lanskem letu je bil namreč sprejet področni zakon za športnike, zato je predlagatelj Hainz ocenil ,da je prav, da primerljivo temu zakonu uredimo še položaj oseb, ki imajo posebne zasluge pri prepoznavnosti Slovenije v kulturnem udejstvovanju in v svetu znanosti.
»Kolega poslanec Peter Vilfan se je opogumil in vložil zakon za športnike, zakon je dobil zelo široko podporo, sam pa želim dodati še kulturne delavce in raziskovalce. Tako bo urejen primerljiv položaj tistih, ki z izjemnim dosežkom na področju kulture ali raziskovalno-razvojne dejavnosti trajno prispeva k razvoju družbe in ugledu države Republike Slovenije s položajem športnikov,« je vzroke za vložitev zakona pojasnil Hainz.
Hainz je na novinarski konferenci poudaril, da niti ta zakon in tudi ne tisti, ki je bil spisan za športnike, ne prinašata nekih novih obveznosti za državo, ne povzročata nekih novih pokojnin ali privilegijev tem ljudem, saj imamo že lep čas v Sloveniji predpise, ki dajejo pravno podlago za izjemno priznavanje raznovrstnih zaslug in posledično priznanje pravice do izjemne pokojnine. Prvi predpis, ki je omogočal pridobitev t.i. izjemne pokojnine je bil že iz leta 1957, potem jih je bilo še nekaj; zadnji zakon, ki delno še vedno velja (področje športa je že izvzeto) je zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge – a ta zakon ne ustreza več, saj je tako terminološko, kot tudi vsebinsko zastarel. Tudi Računsko sodišče je vladi in pristojnim ministrstvom priporočilo, naj čim prej pristopijo k spremembam obstoječega sistema priznanja in odmere izjemnih pokojnin oziroma, naj se pripravi nov zakon, a se to žal ni zgodilo.
Predlagana ureditev po predlogu Hainza vsebinsko sledi ureditvi za področje športa, kar pomeni, da so pogoji za pridobitev pravice enaki, postopke pridobitve pravice je podoben, specifike so pa vezane zgolj glede na vsebino izjemnega dosežka oziroma trajnega prispevka v delu, saj so tukaj pač razlike zaradi samih nagrad, ki so predpogoj za pridobitev dodatka k pokojnini.
Potencialni upravičenci bodo državljani, ki so z izjemnimi dosežki na področju kulture ali raziskovalno-razvojne dejavnosti trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu naše države. Pogoj bo tudi, da je ta oseba pridobila pravico do starostne ali invalidske pokojnine. Prav tako lahko prejema pokojnino tudi iz tujine.
Pogoj za pridobitev dodatka k svoji pokojnini je seveda določen še z vsebinskim kriterijem, ki je vezan na podelitev določenih vrst nagrad. Tako za področje kulture štejejo Prešernove nagrade za življenjsko delo ali opus, na področju raziskovalno – razvojne dejavnosti pa mora oseba prejeti Zoisovo nagrado za življenjsko delo.
V tem primeru bo oseba, ki ji bo z odločbo pristojnega ministrstva ta pravica priznana, dobila dodatek k pokojnini in sicer v višini RAZLIKE med svojo pokojnino in zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, kot jo določa splošen zakon o pokojninskem zavarovanju. Ta znesek trenutno znaša 1825 evrov.
Vlada pa bo lahko izjemoma podelila dodatek k pokojnini tudi drugim zaslužnim državljanom, ki so s svojim življenjskim delom ali izjemnimi dosežki trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu države. V takih primerih gre za prejemnike drugih stanovskih nagrad in nagrad, ki so jih kulturni in znanstveni delavci osvojili v tujini in so najmanj evropskega pomena.
