|
Kranj, 31. januar 2018 – Na starost in njene izzive se moramo pripraviti dovolj zgodaj. Eden izmed teh je tudi bivanje v tretjem življenjskem obdobju. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor skupaj s partnerji vzpostavilo projekt Sobivamo, s katerim želi prispevati k iskanju možnosti primernih bivanjskih rešitev za starejšo, vse bolj številčno populacijo. Med njimi je tudi sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb. Model, ki je v tujini že dolga leta prisoten in uveljavljen, pri nas pa se z njim šele spoznavamo, omogoča starejšim, da živijo skupaj, si s tem znižajo življenjske stroške, delijo opravila, se družijo in krepijo svojo socialno mrežo. V Medgeneracijskem centru Kranj so danes spregovorili o tem, kaj opredeljuje kakovostno bivanje starejših in kako ga zagotavljati, o željah, potrebah ter možnostih bivanja starostnikov na Gorenjskem. »Zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva je Republika Slovenija okrepila politike, ki se dotikajo starejših in kakovosti njihovega življenja. Primerno bivanjsko okolje za starejše sodi med pomembnejše cilje prenovljenega nacionalnega stanovanjskega programa, ki je bil sprejet leta 2015. Prav zato je Ministrstvo za okolje in prostor pričelo s projektom Sobivamo, namenjenim starejši, še zmeraj aktivni, populaciji in vsem, ki se na starost želijo dobro pripraviti. Cilj projekta je iskanje in ustvarjanje možnosti ter priložnosti za kakovostno življenje vseh generacij, medgeneracijsko sodelovanje in dostojno staranje,« je v uvodu srečanja povedala Lidija Stebernak, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. »Želimo doseči, da celotna skupnost sprejme kakovostno bivanje starejših kot visoko prioriteto, da predstavimo nove oblike in možnosti za kakovostno bivanje in zanje tudi pripravimo zakonske podlage,« je še dodala. »Sobivanje se mi zdi oblika bivanja prihodnosti. Ljudje smo namreč družabna bitja in v tretjem življenjskem obdobju se še vedno radi družimo in se moramo družiti. Medgeneracijsko sodelovanje v okviru Medgeneracijskega centra starejšim prvenstveno omogoča, da so vključeni v družbo. Znotraj tega jim nudimo obilo aktivnosti, programov, dogodkov,« je povedala Mateja Šmid, direktorica Ljudske univerze Kranj. Pravi, da je njihova vizija, da se vzpostavi toleranca med generacijami in sicer tako, da vidimo in slišimo drug drugega, zato izvajajo številne aktivnosti, kjer povezujejo mlade in manj mlade med seboj. Ob današnji priložnosti so izvedli tudi anketo med starejšimi in pridobili nekaj pomembnih pogledov na življenje starejših. Med drugim so sodelujoče povprašali tudi o koristih sobivanja; izpostavili so skupno življenje z vrstniki in z mlajšimi, medsebojno pomoč, pogovore in druženje na splošno. Mag. Zvonka Hočevar, direktorica Doma upokojencev Kranj, je mnenja, da sobivanje poteka tudi v domu za starejše in da je strah pred institucionalizacijo povsem neupravičen. Zato starejšim nudijo različne možnosti, kako izboljšati bivanje in starost na splošno. »Smo oskrbnik 68 oskrbovanih stanovanj, 180 starejšim (ob naših varovancih) dnevno zagotovimo kosilo, nudimo tudi pomoč na domu. Omogočamo dnevno varstvo, ko se starejši vsak dan vrne domov, v svoje znano okolje, in začasno bivanje v domu. Skozi vse to se počasi njihove bivanjske navade prilagajajo; slej ko prej se potreba po stalnem bivanju v domu pojavi in takrat to ni tako velik stres.« Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije že dobro desetletje iščejo rešitve za bivanje starejših. Alenka Ogrin, ki se pri njih aktivno ukvarja s konceptom sobivanja, je na današnjem srečanju predstavila ugotovitve iz pogovorov s starejšimi, ki jih tak način bivanja zanima. »Starejše je potrebno spodbujati, da čim prej pričnejo razmišljati, kako živeti v tem obdobju življenja. Najbolje bi bilo, da že takrat, ko se pripravljajo na upokojitev ali pa ko otroci odrastejo in se odselijo.« Pravi, da so za sobivanje zagotovo potrebne priprave, da skupaj poiščejo skupne interese, pravila in dogovore za skupno bivanje.« Sodelovali so tudi pri oblikovanju bivanjske skupnosti za starejše v vasi Davča, ki je trenutno eden najboljših primerov dobre prakse pri nas. Želje, potrebe in ideje so različne. To se je pokazalo na dosedanjih sedmih okroglih mizah. Na kratko je to povzel mag. Aco Prosnik, klinični psiholog in varuh bolnikovih pravic, z besedami »V nasprotju se skriva življenje.« |
Sporočilo za javnost in foto (sobivamo.si).
