Poslanec Desusa Ivan Hršak pojasnjuje, kakšne možnosti za sprejetje ima in kaj prinaša predlog zakona o izgradnji elektrarn na srednji Savi.
Intervju z Ivanom Hrškom, ki ga je opravil novinar Borut Hočevar je bil objavljen v Financah, v torek, 20. februarja 2018.
Ivan Hršak je pred nekaj dnevi vložil v parlamentarno proceduro predlog Zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save.
Gospod Hršak, kakšno podporo predlogu zakona o srednji Savi pričakujete?
Moj glavni namen ni bil samo vložitev predloga zakona, ampak sprejetje zakona. Zato sem iskal podporo in jo še iščem, iskal pa jo bom tudi v prihodnje. Prepričan sem, da bom dobil takšno podporo, da bo zakon sprejet. O konkretnih številkah pa ne bi govoril.
Pa je lahko zakon sprejet še v tem mandatu?
Ja, lahko. Na marčevski seji Državnega zbora je lahko splošna razprava, potem pa je zakon lahko sprejet na aprilski seji, zadnji v tem sklicu.
Imate podporo lokalne skupnosti? Ko ste predlog vložili, smo poročali, da je bil predlog hladno sprejet.
Včeraj (govorili smo v torek, 13. februarja) sem bil na seji razvojnega sveta zasavske regije. Konkretne odločitve še niso sprejeli, od strani županov pa je bilo jasno povedano, da je predlog zakona dober. Tam je bil tudi predsednik odbora za razvoj energetike Zasavja, ki meni, da je v predlog vključeno skoraj čisto vse, kar zahtevajo lokalne skupnosti. V prvem osnutku ni bilo vsega, upošteval pa sem pripombe. Zato sem optimist in pričakujem, da bodo predlog zakona podprli.
Projekt bo prinesel Zasavju številna delovna mesta, vendar pa ni samo zasavski, ampak je vseslovenski. Skoraj vso opremo za hidroelektrarno lahko izdelajo slovenska podjetja. To bo naš največji energetski projekt v prihodnjih letih.
Kdaj ste spremenili prvi osnutek?
Osnovno različico sem predstavil lani junija koalicijskima strankama SMC in SD. V prvi različici je bilo zapisano, da bo zakon podelil koncesijo neposredno holdingu HSE. Potem sem dobil podatke in ugotovil, da HSE projekta ni zmožen financirati. Generalni direktor HSE mi je rekel, da v zakonu ne želi nobenih terminov. Rekel je tudi, da zdaj ni rentabilna izgradnja nobenega elektroenergetskega objekta. Odgovoril sem mu, da bi moral razmišljati o uvozni odvisnosti. Leta 2015 smo po podatkih Agencije za energijo uvozili 20 odstotkov električne energije. Leto kasneje 12 odstotkov, za leto 2017 pa še nimamo podatkov. Električna energija je na trgu zdaj res zelo poceni, če pa bi prišlo v svetu do izjemnih dogodkov, bi prodajalec ceno elektrike zelo dvignil in mi bi bili nemočni.
Pri prvih treh elektrarnah, Suhadol, Trbovlje in Renke, ni težav z okoljskega vidika, z Naturo 2000. Te elektrarne bi povečale naš delež energije iz obnovljivih virov za med štiri in pet odstotnih točk. Glede na akcijski načrt za obdobje 2010-2020 bomo morali imeti 25 odstotkov bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov, imamo pa 22,1 odstotka in delež se vsako leto le minimalno povečuje.
V koalicijski pogodbi je zapisano, da se bomo zavzemali za povečanje deleža obnovljivih virov in izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Kljub temu mi iz SMC niso odgovoril, čeprav je prvega februarja, takrat sem vložil predlog zakona, minilo osem mesecev oziroma 226 dni, odkar sem jim predstavil predlog zakona. Po koalicijskem protokolu pa naj bi se v petih dnevih izjasnili glede podpore in sopodpisništva. SMC tako krši koalicijsko pogodbo.
Katera so glavna določila predloga zakona?
Predlog zakona je zelo konkreten in transparenten. Ne vem, če ste že kje videli tak predlog. Konkretno so zapisane letnice, kaj mora biti kdaj narejeno. Koncesija se podeljuje neposredno družbi SRESA, Srednjesavske elektrarne. HSE jo je ustanovil leta 2011 z namenom postavitve elektrarn na srednji Savi. HSE zdaj noče prenesti koncesije na družbo SRESA, čeprav od leta 2005, ko so po odločbi vlade dobili koncesijo, niso naredili skoraj nič. Ustanovili so družbo HSE Invest, pravijo, da so vložili devet milijonov evrov. HSE ima 60 odstotkov SRESA, 30 odstotkov Savske elektrarne, deset pa GEN energija, ki je lastnica Savskih elektrarn. Potem se bodo družbeniki dogovorili, da bo teža slonela na GEN energiji, kjer nimajo težav z izplačilom devetih milijonov, kolikor jih je HSE že vložil. Potem bodo zadevo vodili, ker imajo interes, voljo in denar, da se zadeva premakne.
V predlogu zakona piše, da morajo biti do leta 2021 izdelani vsi trije glavni prostorski načrti za elektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke. Za vsako elektrarno bo narejen poseben prostorski načrt. Leta 2025 mora biti zgrajena hidroelektrarna Suhadol, potem pa vsaka naslednja v treh do štirih letih. Vsaj prve tri morajo biti zgrajene v 16 letih, upoštevali smo namreč, da objekt potrebuje še eno leto za pridobitev uporabnega dovoljenja.
V predlogu je tudi varovalka, ki zagotavlja, da se bo zadeva premaknila. Zapisano je, da če v enem letu od sprejetja zakona ne bo podpisana koncesijska pogodba, velja, kot da zakon ni bil sprejet.
Pravite, da se bo teža v družbi SRESA bolj slonela na GEN energiji. Lahko pojasnite? Je že kaj dogovorjenega?
Bil sem na HSE in GEN energiji. Sklep na podlagi vseh pogovorov je takšen: na HSE finančno niso zmožni opraviti take naložbe, čeprav je prejšnji direktor Gorazd Skubin rekel, da so. Zdajšnji direktor Matjaž Marovt sicer ni rekel, da niso finančno zmožni opraviti takšne naložbe, vendar se je pokazalo, da niso in tudi, da nimajo interesa. Potem sem šel na pogovore na GEN energijo in zadeva gre v smer, da bi bila teža na drugem energetskem stebru, ki ima voljo, sredstva in kadre, da se zadeva premakne.
S kom ste govorili na GEN energiji?
Z generalnim direktorjem. Tudi iz energetskih logov je prišel signal, da potrebujemo zakon za hidroelektrarne na srednji Savi. Pokazalo se je, da je bil zakon prava podlaga za elektrarne na spodnji Savi, kjer bodo zgradili še zadnjo, Mokrice. Podlaga ne more biti koncesijska pogodba ali pa pogodba o izvajanju koncesije, ki ju piše državni sekretar Anton Žunič vzporedno z mojim predlogom zakona. Piše ju že pet mesecev, medtem je prišla decembra vlada v Zasavje. Mislil sem, da bo takrat podpisana koncesijska pogodba, vendar je bila pripravljena tako slabo, da še danes ni podpisana. Po mojih informacijah je predlog pogodbe o koncesiji pripravljen tako slabo, da ni šel skozi vladno službo za zakonodajo. Tudi resorsko ni usklajen, nanj je podanih deset strani pripomb. To so neuradne informacije. V SMC koncesijsko pogodbo podpirajo in se nočejo izreči o mojem predlogu zakona.
Lokalne skupnosti pa koncesijske pogodbe ne podpirajo.
Po sprejetju zakona o hidroelektrarnah na spodnji Savi so se razmere precej spremenile. Nenazadnje smo prevzeli številne evropske direktive. Kaj to pomeni za vaš predlog? Je zakon o srednji Savi sploh še mogoče sprejeti?
Minister Gašperšič mojemu predlogu zakona očita, da neposredna podelitev koncesije ni skladna z evropsko zakonodajo oziroma z direktivo o koncesijah. Direktivo sem prebral, sicer nisem pravnik, vendar v direktivi nisem našel ničesar, kar bi bilo v nasprotju z mojim predlogom. Govoril sem s strokovnjaki, ki zadevo dobro poznajo, in tudi oni so rekli, da ni sporno. Zakaj bi bilo? HSE in GEN energija sta državni družbi, tudi Savske elektrarne in SRESA sta državni družbi. V čem je problem?
Več kot osem mesecev sem čakal vladno stran, medtem pa so vzporedno pripravljali pogodbo o izvajanju koncesije, ki sicer ni konkurenčna mojemu zakonu. Medtem, ko sem čakal, so na HSE pri Rajku Pirnatu naročili pravno mnenje. Včasih sem veliko dal na pravna mnenja, praksa pa kaže, da je ponavadi takšno, kot ga želi naročnik. Ne trdim, da je tako tudi v tem primeru. Mnenje Rajka Pirnata je bilo negativno do mojega zakona, češ da je v neskladju z evropsko direktivo o koncesijah. Tisti, ki poznajo zakonodajo, pa vedo, da ni tako.
Dobil sem tudi podporo evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki je bil župan v času, ko so gradili spodnjesavske hidroelektrarne in tudi on je rekel, da lahko izpeljemo na podlagi zakona. Imam pa tudi podporo Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije in Združenja ekoloških gibanj.
Kako pa bi še pred sprejetjem zakona odpravili vse dvome o morebitnem neskladju z evropsko regulativo?
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora bo dala mnenje in tam bi se pokazalo, če bi bilo kaj spornega.
Kdaj pričakujete njihovo mnenje?
Zdaj so zatrpani s predlogi zakonov, zato mnenja še nekaj časa ne bo. Mora pa biti pravočasno. Tudi lokalna skupnost je rekla, da bo počakala na mnenje zakonodajno-pravne službe in, če bo pozitivno, bodo zakon podprli.
(Vir in foto: Uroš Hočevar)
