V zakonodajni postopek smo vložili zakon o slovenskem demografskem rezervnem skladu, ki smo ga pripravili v naši stranki. Koalicijski partnerji smo se dolgo pogajali o skladu, ki bi zagotavljal dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema, a so bila konceptualna razhajanja med nami in SMC prevelika, da bi jih lahko premostili. Ker je ustanovitev demografskega sklada ena ključnih točk našega programa in tudi koalicijske pogodbe, smo se odločili, da zakon pripravimo in vložimo sami. Demografski sklad ne sme biti »prazen žakelj«, saj pomeni dolgoročni temelj za vzdržnost pokojninskega sistema, zato smo vztrajali pri samostojnosti in neodvisnosti demografskega sklada, v katerega želimo vključiti tudi strateške naložbe države.
Zakon, ki sta ga na novinarski konferenci predstavila predsednik stranke Karl Erjavec in poslanec Uroš Prikl, je po besedah predsednika Erjavca nujen, da bi bila sredstva za pokojnine zagotovljena tudi današnji srednji in mlajši generaciji. Ustanovitev demografskega sklada, ki je med zavezami iz koalicijske pogodbe, je bila med pogoji, da je DeSUS vstopil v koalicijo, je poudaril Erjavec. Državno premoženje je treba po njegovih besedah nameniti za rešitev demografskih problemov. “Na tak način bi lahko dolgoročno zagotovili pokojnine za kasnejše generacije upokojencev,” je menil.
V DeSUS želimo neodvisen in samostojen demografski sklad, medtem ko bi bil sklad po predlogu ministrstva za finance “prazna škatla”, je dejal predsednik Erjavec. Po predlogu ministrstva bi se namreč ohranil koncept upravljanja kapitalskih naložb države. Slovenski državni holding (SDH) bi še naprej upravljal z vsemi naložbami, v katerih ima delež tudi demografski sklad. Ta pa bi samostojno upravljal z naložbami v družbah, v katerih ni naložb države ali SDH.
Predlog DeSUS, ki ga bo besedah Sušnika in Rožiča podpirajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, predvideva, da se demografski sklad kot novi upravljavec državnih naložb s posebnim mandatom umešča v veljavni sistem upravljanja kapitalskih naložb države. SDH pa bi ohranil vlogo centralnega upravljavca državnega premoženja.
Ključne kapitalske naložbe želimo uvrstili med strateške naložbe demografskega sklada, ki bi ostale v njegovem dolgoročnem lastništvu. Sklad bi potem z njimi upravljal samostojno in neodvisno.
Med strateškimi naložbami sklada bi bili tudi Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Gen energija, Krka, Modra zavarovalnica, Luka Koper, Petrol in Geoplin, med devetimi ostalimi strateškimi in pomembnimi kapitalskimi naložbami pa med drugim Terme Olimia. Po zaključenem postopku privatizacije pa želimo na sklad prenesti tudi 25-odstotni delež NLB.
