Slovenj Gradec, 17. januar 2018 – Karavana projekta Sobivamo, ki je lani obiskala Maribor, Mursko Soboto, Koper in Celje, se je danes ustavila v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Gosti iz različnih področij, ki so s tematiko bivanja starejših strokovno povezani, so predstavili obstoječe možnosti ter nove oblike bivanja, ki so v tujini že leta prisotne in uveljavljene. Med njimi je tudi sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb. Tako si znižajo življenjske stroške, delijo opravila, se družijo in krepijo svojo socialno mrežo, posledično pa dvigujejo kakovost bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Svoje izkušnje in razmišljanja so podali tudi udeleženci, ki so tudi v Slovenj Gradcu izpostavili željo, skupno prav vsem starejšim, da bi čim dlje in čim bolj kakovostno živeli v lastnih domovih.
Na Ministrstvu za okolje in prostor, ki skupaj s partnerji projekta Sobivamo, informira o možnostih kakovostnega bivanja za starejšo populacijo, se zavedajo, da je treba zaupanje v nove modele bivanja šele vzpostaviti. »Želimo namreč informirati in biti informirani. Zato, da bo odločitev o novi obliki bivanja starejših realna, osnovana na dejanskih in ključnih potrebah in upoštevala vso to raznolikost, ki se kaže v našem prostoru,« je povedala Lidija Stebernak, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. Dodala je še: »Naša skupna ambicija mora biti, da z odločnimi koraki, konkretnimi politikami in podpornimi ukrepi izboljšamo pogoje za bivanje starejše populacije. In to ne samo v institucijah, temveč že prej, ko živijo še v domačem okolju.«
Andrej Čas, župan Mestne občine Slovenj Gradec, je povedal, da so pogoji za bivanje starejših v Slovenj Gradcu razmeroma ugodni. V enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu so na tem področju izredno aktivni. Zraven zaposlenih in okoli 30-ih prostovoljcev, se v različne projekte, ki so namenjeni starejšim, v veliki meri vključujejo tudi svojci. Na drugi strani pa obstajajo potrebe pri starejših, ki živijo v lastnih stanovanjih. Slednja velikokrat niso prilagojena in primerna za bivanje starejših. Prav zaradi tega si v Slovenj Gradcu želijo širiti ponudbo oskrbe na domu. »Spodbujamo inovativnost in napredne pristope, v luči tega se povezujemo z ostalimi občinami na Koroškem in smo veseli, ko gledamo zadovoljne obraze naših starostnikov.«
»Koroški dom starostnikov je dom četrte generacije. Delujemo širše, ne samo znotraj svoje osnovne dejavnosti. Izvajamo koncept vmesnih struktur, kar je mešanica med klasičnimi domovi in stanovanjskimi skupnostmi. Poleg klasičnih storitev nudimo tudi dnevno varstvo, kratkočasne namestitve, ki so na voljo čez celo leto, vikend namestitve, kopanje, aroma terapije in pripravo hrane,« je povedala Marjana Kamnik, vodja enote Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec. »Kolikor se da, se odzivamo na potrebe starejših, in se pri tem trudimo, da smo hitri, učinkoviti, včasih mogoče celo korak pred njimi.« Da so inovativni, potrjujejo tudi z najnovejšim projektom – uvedbo sistema kreditnih točk kot socialne valute, ki omogočajo še boljše sodelovanje med prostovoljci in starejšimi. S prostovoljnim delom pri nudenju pomoči starejšim, pridobijo kreditne točke, ki jih lahko kasneje porabijo zase ali pa jih podarijo komu, ki jih potrebuje. »Tako izboljšujemo in bogatimo življenje več generacij hkrati.«
Boža Vitežnik Raj iz Društva upokojencev Slovenj Gradec, ki se dnevno srečuje s potrebami in željami starostnikov, je povedala: »Delež starejših nad 65 let je v Slovenj Gradcu resda manjši kot na nivoju države. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da ta delež raste hitreje, kot v drugih regijah.« Pravi, da je za starejše na Koroškem precej dobro poskrbljeno, na veliko nivojih; od oskrbe na domu, do izobraževanj, precej se dela na medgeneracijskem povezovanju. »Ker smo zmeraj starejši in živimo dlje, je treba še več napora vložiti v zagotavljanje boljših bivalnih razmer in aktivne starosti. V koncepte sobivanja moramo vključiti tudi mlajše, prav tako pa je potrebno še bolj spodbujati sodelovanje na najvišjih nivojih med ministrstvi.«
Po besedah mag. Črtomirja Remca, direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, na podlagi slišanega na dosedanjih srečanjih že snujejo nove predloge, kako starejšim, ki živijo v neustreznih stanovanjih omogočiti, da zamenjajo svoje nepremičnine za ustreznejše, pri tem pa seveda ostanejo lastniki prvotnih stanovanj.
To je tudi eden od ključnih namenov projekta – da se zastavijo realni projekti, ki bodo podprli razvoj kakovostnega bivanja starejših, tako na sistemskem nivoju, pri zagotavljanju varnosti, kot pri vsebinah, s katerimi bogatijo življenje. »Aktivna in varna starost je tista ki je načrtovana že zelo zgodaj, da nekega lepega dne ne preseneti z vsemi svojimi izzivi,« je zaključil današnje srečanje mag. Aco Prosnik, klinični psiholog in varuh bolnikovih pravic.
Sporočilo za javnost in foto (Sobivamo.si)
