Ptuj, 24. januar 2018 – V prostorih Ljudske univerze Ptuj so na današnji okrogli mizi spregovorili o možnostih kakovostnega bivanja za starejše. Eden osrednjih ciljev prenovljenega nacionalnega stanovanjskega programa je zagotoviti primerno bivalno okolje za starejše. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor skupaj s partnerji vzpostavilo projekt Sobivamo, s katerim želi prispevati k iskanju možnosti primernih bivanjskih rešitev. Med njimi je tudi sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb. Tako si znižajo življenjske stroške, delijo opravila, se družijo in krepijo svojo socialno mrežo, posledično pa dvigujejo kakovost bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da so bivanjske potrebe starejše populacije specifične in povezane z njihovim socialnim in zdravstvenim stanjem. Z informiranjem o novih možnostih bivanja, vzpostavljanjem dialoga ter zaupanja vanje, želi Ministrstvo za okolje in prostor narediti odločne korake, da s konkretnimi politikami in podpornimi ukrepi pripomore k izboljšanju pogojev za bivanje starejše populacije.
»Razprave po Sloveniji na temo kakovostnega bivanja starejših so pestre, izzivi se razlikujejo. Na eni strani smo slišali, da se da tudi brez državne spodbude narediti kar veliko, seveda pa se zavedamo, da je lahko z oblikovanjem primernih zakonskih podlag zadeve za starejše olajšamo,« je o načrtih, ki nastajajo na ministrstvu na osnovi dosedanjih okroglih miz, povedala Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Povedala pa je tudi, da na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije nastaja služba, ki bo starejšim v pomoč pri oddaji, prodaji in najemanju stanovanj, v luči tega, da se ločijo od svojih prevelikih domov in si zagotovijo bolj kakovostno bivanje.
Stanje na območju Podravja je predstavila Silva Gorjup, mestna svetnica Mestne občine Ptuj in predstavnica pokrajinske zveze društev upokojencev. Med drugim je povedala, da kar 86 odstotkov ljudi na Ptuju živi v lastnih stanovanjih ali hišah in so, tako kot povsod po Sloveniji, nanje navezani. In takšna odvisnost vedno ne omogoča dostojanstvene starosti. Tudi zato je potrebno veliko delati na sebi, ob pomoči drugih, recimo prostovoljcev, ki jih Silva Gorjup v Podravju vodi že vrsto let, družine in institucij, ki imajo to zapisano v svojem poslanstvu. »Aktivno staranje pomeni tudi to, da bodo ljudje čim dlje zdravi, da bodo čim dlje lahko skrbeli zase in čim dlje kakovostno bivali doma.«
Današnje srečanje je mag. Aco Prosnik, klinični psiholog in varuh bolnikovih pravic, že na samem začetku usmeril v razmišljanje o tem, da delamo zase, saj bomo vsi enkrat stari. »Naša odgovornost je, da poskrbimo zase, na staranje se je potrebno pripraviti dovolj zgodaj in izkušnje sedanjih starejših bodo tlakovale pot v boljšo prihodnost generacij, ki prihajajo.« Da v Sloveniji potrebujemo priprave na starost je bila ugotovitev, ki so jo bolj ali manj podprli vsi sodelujoči.
Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj, je povedala, da v domu biva okoli 5 odstotkov starejših, kar za enkrat zadostuje potrebam, se pa zavedajo, da se odstotek starejših veča, zato obseg nekaterih storitev kot je npr. kosilo na domu, že večajo, hkrati pa intenzivno razvijajo nove. »Ljudje smo radi sami, ne pa tudi osamljeni. Zato se v našem domu trudimo, da bi vsakemu oskrbovancu omogočili možnost, da ima sobo samo zase. Z ostalimi pa se srečuje in druži v skupnih prostorih.«
Anka Ostrman, dolgoletna prostovoljka, ki obiskuje starejše na domovih in zelo dobro pozna, kako živijo, kakšne so njihove želje, potrebe, stiske in razmišljanja, pa je izpostavila še eno področje, ki bi ga lahko sobivanje v takšni ali drugačni obliki dobro zapolnilo. »Starejši potrebujemo nekoga, ki bo namesto nas obesil sliko, zamenjal žarnico, snel zavese ali opravil kakšno podobno drobno opravilo.« Pravi, da lahko takšni izzivi starejšim včasih vzamejo veliko energije in časa. S tem pa vpliva na kakovost njihovega življenja.
Alenka Ogrin, vodja projektov pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, je predstavila izkušnje, ki so jih pri ZDUS-u nabrali v dobrih desetih letih ukvarjanja z izboljševanjem bivanjskih pogojev za starejše. »Starejši več kot 90 odstotkov časa preživijo v svojem domovanju, prav zato morajo biti ti prostori zanje primerni.«Sodelovali so tudi pri nekaterih slovenskih primerih sobivanja starejših, ki uspešno delujejo, zato podpirajo sobivanje kot eno od dobrih izbir za kakovostno bivanje starejših.
Sporočilo za javnost in foto (Sobivamo.si)
