V poslanski skupini DeSUS smo bili vedno naklonjeni dostojni minimalni plači, ki naj bi omogočila preživetje delavca in njegove družine, delavec pa po upokojitvi ne bi zdrsnil v revščino. Poslanska skupina DeSUS in naši poslanci smo tudi v svojih poslanskih vprašanjih predsedniku vlade, vladi in pristojni ministrici že večkrat predlagali poleg zvišanja pokojnin na raven, ki bi jo pokojnine dosegle, če preteklih zamrznitev pokojnin ne bi bilo, tudi uzakonitev dostojne minimalne plače. Seveda pa smo pričakovali, da bo glede višine minimalne plače stekel tudi socialni dialog s sindikati, kar pa se doslej očitno še ni zgodilo.
Naj spomnimo na 23. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki v tretji točki določa, citiram: »Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.». Ta del deklaracije v Sloveniji ni spoštovan.
Evropska komisija je 1. marca letos predstavila belo knjigo o prihodnosti Evrope. V skladu z načeli bele knjige je več možnosti tudi za socialno prihodnost Evrope. Tako je Evropski parlament med drugim 26. aprila letos podprl Evropski steber socialnih pravic, po katerem imajo delavci pravico do poštene plače, to je takšne, ki zagotavlja dostojen življenjski standard.
Prav tako je na prenizke minimalne pokojnine opozorila Zveza društev upokojencev Slovenije, ki meni, da bi morala biti minimalna plača le izjema. Opozarja tudi na zakonsko dovoljene prenizke prispevke od plač v pokojninsko in zdravstveno blagajno predvsem lastnikov manjših podjetij, po upokojitvi pa nekateri izkoriščajo solidarnost pokojninske blagajne. Takšne zlorabe sistema solidarnosti bi se moralo preprečiti.
Glede na vse navedeno lahko z gotovostjo trdimo, da sedanja minimalna plača ni dostojna, saj je neto izplačilo ob 805 evrov bruto le 614 evrov, meja tveganja revščine v letu 2016 pa je bila 616 evrov.
Matični odbor je že septembra sprejel sklep, s katerim vladi predlaga, da v dialogu s socialnimi partnerji pripravi predlog formule za izračun minimalne plače, s katero bi upoštevali minimalne življenjske stroške ter relevantne kazalnike trga dela tako, kot to določa konvencija mednarodne organizacije dela. Pristojno ministrstvo sicer odgovarja, da je k temu že pristopilo, izraža pa tudi nekatere pomisleke glede predloga zakona, ki ga danes obravnavamo.
Tudi ugovor o potencialnih škodljivih posledicah za konkurenčnost gospodarstva in prevelik pritisk na dvig plač v javnem sektorju nimajo realne podlage – gre za človekove pravice in za dostojnost minimalnih plač, gospodarska rast pa je nad vsemi pričakovanji. Dejstvo je, da imamo v državi že četrto leto gospodarsko rast in vedno težje je razumeti, da številni ljudje delajo polni delavnik, a nimajo osnovne plače niti v višini zakonsko določene minimalne plače, pa tudi ta ni dostojna. Še več, med njimi so tudi številni mladi in to bo imelo kasneje hude posledice v povezavi z višino njihove pokojnine.
Govorimo o minimalni plači, ki je človekova pravica do poštene plače, ki mora zagotoviti dostojen življenjski standard in seveda tudi dostojno pokojnino, ko se delavec z minimalno plačo upokoji!
V tem mandatu smo sicer na področju odprave revščine uvedli že nekaj sprememb, a vendar si želimo, da bi tudi na obravnavanem področju prišlo do sprememb, ki jih obljublja pristojno ministrstvo in do socialnega dialoga s socialnimi partnerji – ter, da bi končno tudi v Sloveniji zagotovili vsem pošteno plačilo za pošteno delo.
(Foto: DZ, Urša Vidrih)
