V letih 2018 in 2019 še več socialne države

V poslanski skupini DeSUS imamo točno zastavljene prioritete pri sprejemanju proračunov, ki se iz mandata v mandat ne razlikujejo. V prvi vrst je to skrb za kvalitetno in dostojno življenje upokojencev. V poslanski skupini smo prepričani, da na tem področju ni veliko koristi od zgolj par parcijalnih ukrepov, ki se vsako leto čarobno pojavijo samo takrat, ko na vrata potrka socialna vest. Letos je vzdušje ob sprejemanju proračunov še toliko bolj socialno obarvano, saj smo že v zadnji rundi trajanja tega mandata in nekateri res ne izbirajo sredstev oziroma načinov na katero zvrsti družbene sfere bi bolj pritisnili, zgolj z namenom, da bi jim lahko prikapljal dodaten glas na volitvah.

Zato pa smo že navajeni na očitke, kako v vseh letih nismo naredili nič za upokojence, standardna je že zgodba o nižjem državnem transferju za pokojninsko blagajno, letos pa smo bili soočeni z dodatnim zahtevkom po še večjem znesku za letni dodatek upokojencev, kljub temu da je slednji letos po dolgem času ponovno pripadel vsem, brez izjem.

Ni odveč še enkrat ponoviti nekaj dejstev, ki jih nekateri namenoma preslišijo ali pa si lastijo zasluge. Leto smo začeli z redno uskladitvijo pokojnin v višini 1,15 % – kar je več, kot pa če bi se pokojnine uskladile po določbah ZPIZ-2, saj bi se potem uskladile za 1,1%. Trend višanja pokojnin bomo nadaljevali tudi prihodnje leto in to dvakrat: januarja ob redni in aprila ob izredni uskladitvi pokojnin. Naj pripomnimo, da bodo tudi odstotki usklajevanj nekoliko večji kot je to bilo zadnjih par let. Upokojenci bodo prejeli tudi višje zneske regresa, do slednjega pa so upravičeni prav vsi upokojenci. Letos smo prav tako zvišali minimalno pokojnino na 500 evrov. Nižji državni transfer v pokojninsko blagajno pa je znak, da smo na dobri poti, saj je že čutiti posledice gospodarskega okrevanja. Skladno temu imamo več zapositev in posledično več prihodkov iz naslova vplačanih socialnih prispevkov.

Drži, da je naš fokus bolj usmerjen na tisto skupino upokojencev, ki prejema nižje pokojnine in je bolj potrebna naše pomoči, da lahko dokaj normalno preživi mesec. Ampak to se nam ne zdi nič kaj spornega, saj še vedno nismo povsem zaključili s sodobnimi težavami, kot je denimo revščina med starejšo populacijo. Lani je pod prag tveganja revščine pahnilo več kot 80.000 upokojencev, zato to področje ostaja pod rdečim alarmom za ukrepanje. Podobno lahko rečemo za stanje na področju sociale in zdravstva. Zgolj finančne injekcije brez sistemskih rešitev niso dovolj, saj bodo samo začasno prilepile obliž na svežo rano.

Dolgoročno bomo primorani na soočanje z izdatki za starejše. Starajoča se družba ni osamljen primer, ki velja zgolj v Sloveniji. Temu trendu sledi celotna Evropa. Večje vprašanje je, ali je država sposobna pravočasno reagirati in ponuditi ustrezne rešitve, ki bodo ustavile ogrožanje javnofinančne blagajne. V DeSUS smo sposobni vizualizirati prihodnost naslednjih generacij upokojencev zato smo razočarani, da vlada ni bila sposobna deliti enakega mnenja in zagotoviti stabilnega finančnega vira, kot ga ponuja demografski sklad.

Kljub temu pa smo v poslanski skupini DeSUS s predlogom proračuna relativno zadovoljni in ga bomo zato tudi soglasno podprli.