Na 34. seji Državnega zbora, ki se je pričela s poslanskimi vprašanji poslancev Državnega zbora, so poslanci Poslanske skupine DeSUS, Franc Jurša, Primož Hainz in Uroš Prikl, izpostavili naslednje tematike:
Franc Jurša ministru za javno upravo, g. Borisu Koprivnikarju:
Spoštovani gospod minister!
Zakon o lokalnih volitvah določa, da kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15.
Prav tako navedeni zakon določa, da listo kandidatov v volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 1000.
Glede na nizek odstotek zahtevanih podpisov volivcev je podpise zelo enostavno zbrati, kar je pokazala tudi praksa, še najbolj pa je to očitno v manjših občinah. Tako imamo v občinske svete izvoljenih veliko svetnikov iz tako imenovane samostojne liste.
Sprašujem Vas, gospod minister, ali ste na Ministrstvu za javno upravo razmišljali, da bi ta zakonsko določen odstotek potrebnih podpisov volivk in volivcev zvišali, na primer na dva odstotka.
__________
Primož Hainz ministrici za zdravje, ga. Milojki Kolar Celarc:
Ministrico za zdravje sprašujem:
Na kakšen način bo Ministrstvo za zdravje spodbudilo državljanke in državljane Republike Slovenije, da bi se jih več odločilo za darovanje organov in tkiv po svoji smrti?
Zavod za presaditev organov in tkiv Slovenija transplant je na pobudo agencije za tržno komuniciranje v začetku tega leta začel s kampanjo »Ne čakaj, postani darovalec«, ki je kmalu obrodila sadove. V samo nekaj tednih se je namreč število ljudi, ki so se opredelili za darovanje organov po smrti, povečalo kar za petkrat v primerjavi z enakim časovnim obdobjem lani. Kljub temu pa je v register za darovanje organov pri nas vpisanih manj kot odstotek prebivalstva, to je nekaj manj kot 6.000 ljudi.
Medtem ko je pri nas uzakonjeno tako imenovano »informirano soglasje«, pa v mnogih državah Evropske unije velja »predvideno soglasje«, ko lahko organe odvzamejo vsakemu umrlemu posamezniku, ki se za časa življenja z vpisom v register nedarovalcev ni opredelil, da organov ne želi darovati.
V čem vidi Ministrstvo za zdravje bistveno oviro, da se tako malo ljudi odloča za darovanje organov? Je vzrok mogoče v tem, da je postopek opredelitve za darovalca preveč zapleten in premalo dostopen?
__________
Uroš Prikl ministru za javno upravo, g. Borisu Koprivnikarju:
Spoštovani gospod minister,
predstavniki združenj občin izpostavljajo, da se nahajamo v situaciji, ko so mediji polni novic o koncu krize, stopnja rasti BDP v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi, na drugi strani pa se občinam preko novih zakonskih predlogov višajo stroški.
Dejstvo je, da morajo občine deliti usodo države v smislu vzdržnosti javnih financ, to nam narekuje fiskalno pravilo. A vendarle me, spoštovani gospod minister, v okviru javnofinančne vzdržnosti zanima, kakšni konkretni ukrepi so bili sprejeti v kontekstu razbremenitev občin, saj te opravljajo vedno širši spekter nalog?
Foto: Barbara Žejavac (DZ)
