Vodja poslanske skupine DeSUS, Franc Jurša, je na zadnji redni seji Državnega zbora RS na predsednika vlade dr. Mira Cerarja naslovih poslansko vprašanje v zvezi z odpravljanjem varčevalnih ukrepov za upokojence in stanjem pokojnin in plač v Sloveniji na splošno.
Objavljamo magnetogram celotnega poslanskega vprašanja in odgovor dr. Mira Cerarja.
_ _ _
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala.
Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, predsedniku Vlade in seveda ministrskemu zboru! Že četrto leto zapored v naši državi se izkazuje gospodarska rast, mednarodne institucije nas nenehno hvalijo, obeti in nadaljnjih pozitivnih trendov dviga bruto družbenega produkta so zelo pozitivni. Varčevalni ukrepi iz ZUJF se počasi ukinjajo, mene pa seveda najbolj zanima eno področje, in to je kdaj se bodo ti ukinili na področju pokojnin? Na področju usklajevanja pokojnin je varčevanje pustilo velik pečat. V pokojnine se je namreč začelo drastično posegati že leta 2010, torej bistveno prej kot smo sprejeli Zakon o uravnoteženju javnih financ. Od takrat dalje se pokojnine niso usklajevale in to pomeni, da v teh letih dejansko nižje za več kot 8 %, čisto konkretno za 8,7 %. Tako pa so se le uskladile za 2,9 %, morale bi se za 11,6 %. Jasno je, da so vse zamrznitve, vsi posegi v pokojnine na način, da se niso usklajevale tako, kot to določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju povzročile trajno zmanjšanje pokojnin slehernega upokojenca. Seveda moram tu izvzeti tiste upokojence, ki so imeli pokojnino pod 500 evrov in smo jim v letošnjem letu dejansko dvignili pokojnino na borih 500 evrov. Spoštovani gospod predsednik, zato prosim, povejte upokojencem, ali bodo sploh kdaj dobili plačan ves ta manko svojih trdo prisluženih pokojnin ali jim bo razlika neizvedene uskladitve kdaj sploh poplačana. Zdaj pa še nekaj o dostojni pokojnini. Vsem nam je jasno, da je pokojnina med drugim tudi odraz plače. In ker imamo nizke plače, so seveda tudi nizke pokojnine. Minimalna plača znaša 613 evrov, potem si lahko zamislimo, koliko bo ta delavec, ki zasluži pod pragom revščine, imel potem pokojnine. Si to lahko predstavljamo? Zelo težko. Zato vam zastavljam še vprašanje: Kaj boste kot predsednik Vlade naredili, da bodo plače in pokojnine v naši državi dostojnejše?
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa.
Spoštovani poslanec Franc Jurša! Kot veste, si v Vladi od prvega dne mandata prizadevamo ustvariti fiskalni prostor, ki bo omogočal izplačila pravic vsem upravičencem v polnem obsegu. Vendar je to povezano s strukturnimi reformami, ki bodo potrebne za dolgoročno vzdržnost naših javnih financ, ki nam jo predpisujejo naša ustavna in zakonska ureditev ter predpisi na ravni Evropske unije. Varčevalne ukrepe sproščamo, vendar jih je treba sproščati previdno in postopno ter jih nadomeščati z dolgoročnimi sistemskimi ukrepi in reformami, ki bodo prilagojene aktualnim gospodarskim in demografskim razmeram. To, kot veste, že počnemo na področju javnega sektorja in pri transferjih gospodinjstvom.
Glede pokojnin naj povem, da so bile uskladitve pokojnin letos ter tudi leta 2016 celo višje od predvidenih rednih uskladitev. Letni dodatek je bil letos ponovno izplačan vsem upokojencem, prihodnje leto pa je že predvideno njegovo polno izplačilo na ravni pred uveljavitvijo ZUJF. Vsi omejitveni ukrepi na področju pokojnin bodo tako predvidoma popolnoma odpravljeni že prihodnje leto. Naj tu sporočim še novico. Namreč, včeraj smo se na koaliciji odločili, torej vladna koalicija je sprejela odločitev, da bomo tudi v letu 2018, na začetku leta, usklajevali pokojnine, potem pa nekje v mesecu aprilu ali tam nekje tudi izredno uskladili pokojnine. Tako gremo tu naprej v smeri, da pomagamo upokojencem.
Glede drugega vprašanja naj rečem, da tudi pri odpravljanju ukrepov, ki so veljavni za javne uslužbence, so se izplačila vračala na predhodno raven brez poračuna za varčevalno obdobje in enako je s transferji posameznikom in gospodinjstvom. Res smo v obdobju, ko naša gospodarska rast celo presega povprečje rasti v Evropski uniji, s tem počasi zmanjšujemo razvojni zaostanek za povprečno razvitostjo Evropske unije, ampak kljub drugi najvišji stopnji rasti v EU, kar je dosežek, bomo pa vseeno potrebovali še vsaj nekaj let, da bomo dosegli predkrizni obseg bruto domačega proizvoda. Državni proračun in sektor država tudi v trenutnem obdobju visoke gospodarske aktivnosti in visokih prihodkov še vedno izkazujeta primanjkljaj. Ta primanjkljaj zmanjšujemo, ampak kljub temu, da gremo v pravo smer, to delamo lahko samo postopno in tako, da upoštevamo celoten sistem. Tako zdaj še vedno ni možno sprostiti takoj vseh varčevalnih ukrepov, še manj pa razmišljati, da bi lahko, vsaj z današnjega vidika, za nazaj vračali tisto, kar je bilo v obdobju krize privarčevano. Pa vendar, verjamem, da z razvojem, ki ga vzpostavljamo, s tem napredkom, torej tudi na področju pokojnin, gremo naprej z usklajevanji in na drug način, da bomo prišli postopno do situacije, ko bo za upokojence mnogo bolje. V Vladi se vse koalicijske stranke zavedamo težkega socialnega položaja upokojencev, seveda tudi drugih kategorij prebivalstva, pa tudi posebej upokojencev, še posebej tistih z najnižjimi pokojninami, ki so delali polno delovno dobo. Zato smo, kot veste, že spremenili Pokojninski zakon in ta sprememba bo začela veljati oktobra 2017 in bo vsem upokojencem s polno delovno dobo omogočila mesečno pokojnino najmanj v višini 500 evrov. Naj povzamem, stanje izboljšujemo in se izboljšuje. In verjamem, da bo še tako naprej. Vlada je k temu zavezana, v tej smeri gre razvoj. Ustvarjamo privlačno poslovno okolje, vabimo tuje investitorje, spodbujamo domače in druge gospodarstvenike, povečujemo zaposlenost, zmanjšujemo nezaposlenost, dvigujemo produktivnost, prizadevamo si tudi za dvig dodane vrednost, vlagamo v izobraževanje in znanost ponovno več in tako naprej in tako naprej. Vse to bo prineslo tudi v prihodnjih letih nek razvoj z več blagostanja in potem tudi več mogoče razdeliti torej tudi upokojencem. Za to si osebno prizadevam, za to si prizadeva vladna koalicija in verjamem, da si tega pravzaprav želimo vsi. Tako da to bi bil moj odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Poslanec, gospod Franc Jurša, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala. Predsednik, delno sem zadovoljen z vašim odgovorom. Seveda v enem delu pa bi želel dobiti bolj konkreten oziroma konkretna odgovora. V zadnjem obdobju beremo v časopisih bombastične naslove, »Slovenija postavlja rekorde«, »Bruto družbeni produkt po devetih letih spet rekorden«, »Prodaja nepremičnin in avtomobilov cveti« seveda za nekatere, »Odlični rezultati na področju izvoza«, »Turizem dobesedno cveti«, delavci pa imajo 680 evrov tam plače v turizmu, »Gospodarska rast je največja od izbruha krize«, na drugi strani pa to opozarjam zaradi tega, saj vem, da poznate te rezultate, ampak vseeno, da boste bolj temeljito še mogoče razmišljali o tem, kar razmišljam tudi jaz in seveda v naši poslanski skupini. Število prejemnikov minimalne plače je 35 tisoč, od tega 26 v zasebnem sektorju, 9 tisoč v javnem sektorju. Povprečna pokojnina, povprečna pokojnina je 495 evrov, 495 evrov. 170 starostnih upokojencev, ki prejemajo pokojnino pod pragom revščine. 285 upokojencev vseh upokojencev prejemajo pod pragom revščine. Povprečna plača je v Sloveniji neto 1.040 evrov, a povprečna starostna pokojnina 620 evrov, povprečna pokojnina 495 evrov, minimalna plača 613 evrov, pod pragom revščine. Hvala bogu, da je vsaki dan manj brezposelnih, nekaterih poklicev celo primanjkuje. To je veselo in spodbudno, to pomeni tudi večji priliv v pokojninsko blagajno in tudi vse ostale blagajne. Vsi ti podatki so alarm, da se v naši državi nekaj mora spremeniti in seveda tu je predsednikova vloga sila pomembna.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa.
Naj ponovim na bolj slikovit način. Ta naša država je v krizi, ki se je začela tam leta 2009, še nekoliko prej, potonila. Potonila je ne samo zaradi tega, ker jo je zadela svetovna kriza, ampak zato, ker v Sloveniji so prevladovale slabe prakse, umetni stečaji, zlorabljanje delavcev, bi rekel, neracionalno gospodarjenje v javnem sektorju, neracionalno gospodarjenje z državnim premoženjem. Vse je šlo na slabo. Zato sem se tudi odločil vstopiti v politiko, ker sem si želel, da z neko novo energijo, z novimi ljudmi ta trend obrnemo. Gospod Jurša, ta trend smo obrnili, ta trend se obrača in gremo, po vseh kazalcih, na bolje. Vsi ekonomski, finančni, tudi socialni indikatorji, socialni kazalci, grejo na bolje, žal, žal počasi. Tudi meni je hudo, ko vidim te podatke oziroma ko vidim ljudi, ki so v stiski, ko imajo prenizke pokojnine, ko imajo prenizke plače, da bi lahko res dostojno, res polno živeli. Ampak v tem času, ko je, v tem mandatu, v mandatu te Vlade se zadeve konstantno izboljšujejo, tako kot ste tudi sami delno navedli, lahko bi še druge pozitivne podatke navajal. In ta trend moramo nadaljevati, ne morem reči drugače. Gremo mirno, gremo stabilno naprej, zato pa ne dopuščam, da bi se spet pojavile te stare prakse, neke stare politične mentalitete ne bom dopustil, treba je iti z razvojem naprej, z novo energijo in treba je točno to narediti, kar vi pravite, več zaposlenosti, več ljudi uspešnih v gospodarstvu, več investitorjev dobrih, več dela, to bo prineslo tudi več socialnega blagostanja vsem ljudem, tudi upokojencem. Ne moremo pa deliti, če ni dovolj. In ko smo padli, pred leti smo padli tako nizko, da se še sedaj nismo pobrali, kot sem povedal prej, na tisti nivo, kjer smo takrat bili, po lastni neumnosti tudi, ne samo zaradi svetovne krize. In sedaj se učimo iz teh napak in ne smemo teh neumnosti ponoviti. In se globoko strinjam z vami, Vlada mora imeti sočutje, posluh za te najbolj občutljive sloje prebivalstva. Ampak dokler ne bomo še bolj dvignili celotnega gospodarstva, še bolj dvignili celotne države, da bomo uspešni, ne bomo mogli pomagati tudi njim ne. Jim pa že pomagamo, gremo naprej. Tudi tukaj sem prej podatke navedel, glede upokojencev, lahko bi navajal glede drugih, izboljšujemo stanje mirno, ampak stabilno in gremo v tej smeri. Upam, da bomo še skupaj pri tem sodelovali.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospod Franc Jurša, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Glede na to, da ocenjujemo, da je problem tistega dela pokojnin, kot sem ga malo prej omenjal, 8,7 %, ki ga upokojenci nikoli niso dobili, bomo strmeli za tem v naši poslanski skupini in stranki, da se nam v prihodnjih letih, štirih, petih letih ta pomanjkljivost tudi odpravi. Seveda pa nas tudi skrbi ali bo Vlada pripravila tisti predlog, formulo za izračun minimalne plače, ki jo je obljubila ob priliki, ko je ena izmed poslanskih skupin predlagala rešitev povezana z minimalno plačo.
Gospod predsednik, glede na to, da mi je prej čas zmanjkal, bom sedaj na koncu povedal, da ne bom zahteval dodatne razprave, ampak sem želel to sporočiti tako poslancem, kakor Vladi in tudi širši javnosti.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Ne boste zahteval. Dal sem vam besedo samo za postopkovni predlog, ne pa za razlago stališč. Zaradi tega vas moram na to vsekakor opozoriti in mislim, da si tokrat zaslužite opomin v pozitivnem pomenu besede. Res prosim. Še bolj sem se ustrašil, da bom pa moral res dati to zadevo potem na glasovanje, tako da moram priznati, da se je.., kakorkoli.
Predsedniku Vlade se lahko vsi skupaj in tudi sam se mu zahvaljujem za podane odgovore.
