Danes, 6. julija 2017, v Državnem zboru poteka XVII. Vseslovensko srečanje, letos z naslovom Slovenec sem.
Zbrane udeležence srečanja so uvodoma pozdravili predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, minister brez resorja, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu Gorazd Žmavc ter predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak.
Srečanje je obogatil kulturni program mezzosopranistke Nuške Drašček.
Govor predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivana Hrška objavljamo spodaj.
Govor predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivana Hrška ob XVII. Vseslovenskem srečanju
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, rojaki in rojakinje, cenjeni gospe in gospodje, dragi Slovenci, lepo pozdravljeni.
V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da vas lahko kot predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu tudi letos nagovorim na tradicionalnem, že sedemnajstem Vseslovenskem srečanju. Veseli me, da ste se, drage rojakinje in rojaki, ponovno zbrali v velikem številu. Lansko leto smo praznovali skupaj s slovensko domovino ob jubilejni 25. obletnici samostojnosti Slovenije, naše matične domovine, letos pa bomo pozornost naših razmišljanj osredotočili na ohranjanje in rast slovenske identitete, na slovenstvo kot zgodovinsko in kulturno kategorijo. Prepričan sem, da bo izbrani naslov letošnjega Vseslovenskega srečanja »Slovenec sem« spodbudil veliko zanimivih razmišljanj o slovenstvu, ohranjanju in razvoju slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine ter izražanju zavesti, ponosa in dostojanstva, da sem Slovenka, da sem Slovenec. Katere so vrline slovenstva, ki nas ohranjajo in povezujejo? Katere so prednosti, s katerimi se uveljavljamo po vsem svetu? Ali imamo dovolj občutka zavesti in samozaupanja, da slovenstvo dojemamo kot privilegij in vrednoto v vse bolj globalnem svetu?
Spoštovani, veseli me, da ste nosilni naslov srečanja nadgradili z vašimi žlahtnimi naslovi prispevkov, ki odražajo globoko navezanost na matično domovino; na Slovenijo, ki jo nosite s seboj, kot je zapisal v naslovu eden od prijavljenih udeležencev k razpravi. Neprecenljiva je vaša povezanost z matično domovino, saj, kot je poudaril Oton Župančič, Domovina je ena, vsem nam dodeljena.
Na začetku junija smo praznovali državni praznik dan Primoža Trubarja, ki letos sovpada s petsto – letnico reformacije. Avtor prve tiskane knjige v slovenskem jeziku in pobudnik oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora, je postavil temelje identitete vsem njegovim ljubim Slovencem in verjamem, da začrtal smernice tudi nam danes. Drage rojakinje in rojaki, v matični domovini smo vam resnično hvaležni, da z nesebičnostjo in globoko predanostjo negujete slovensko besedo, saj jezik odraža kulturo in zavednost vsakega naroda. Ko poslanke in poslanci Državnega zbora obiščemo Slovence zunaj meja Slovenije, smo resnično presenečeni, kolikšna zavzetost in ljubezen do slovenske besede, kulture, glasbe, izročila in tradicije preveva iz vaših srčnih besed, številnih aktivnostih in pogumnih dejanj. Zaznamo, da čutite Slovenijo, da ljubite Slovenijo (če malo priredim znani slovenski promocijski slogan). Vendar pa po drugi strani ob lepih vtisih lahko včasih zaznamo grenak priokus ob ugotovitvi, da veliko mladih pripadnikov slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije zaradi namerne ali spontane asimilacije izgublja stik s slovenstvom. Zato si moramo v matični domovini prizadevati za sprejem dodatnih in učinkovitih ukrepov za ohranitev slovenskega jezika in kulture med mladino v zamejstvu in po svetu.
Ko razmišljam o slovenstvu se mi zdi pravzaprav nenavadno, kako močno se tudi mi, ki živimo v Sloveniji, velikokrat slovenstva zavedamo šele na tujih tleh. Sicer pa ste to sami doživljali, ko ste iz različnih vzrokov, prostovoljno ali kot posledica vam neprijaznih zgodovinskih okoliščin ali politične nekompatibilnosti zapustili rodno Slovenijo. Prav mi v matični domovini bi morali zato še bolj ponosno in zavzeto utrjevati slovensko identiteto. Pogosto me zmoti, da se Slovenijo opisuje kot majhno Slovenijo. Kadar uporabimo ta izraz, bi morali nujno dodati, da je Slovenija ozemeljsko majhna, ali da v Sloveniji živi le dva milijona Slovencev in še približno pol milijona zunaj njenih meja. Zavedati se namreč moramo, da je na svetu mnogo narodov, a malo narodov ima svojo lastno državo. Državo, ki smo si jo izborili tudi z oboroženim bojem. Predolgo smo namreč živeli pod tujimi gospodarji, pa še slovensko zemljo so nam krčili. Malo na severu kot posledica plebiscita, malo na zahodu kot posledica mirovnih sporazumov, zato je zunaj meja Republike Slovenije ostala tudi avtohtona slovenska narodna skupnost. Še pravici do dostopa do odprtega morja in priznanje, da smo pomorska država, nam je moralo pritrditi Arbitražno sodišče. O tem, kako pa upravljamo z lastno državo in kako pogosto pozabimo na razvijanje in ohranjanje vrednot, medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pa smo razpravljali na lanskoletnem srečanju. Da bomo zmožni »stati inu obstati« pa je nujno, da se še bolj vsi skupaj zavemo slovenskih korenin in da Slovenci doma in po svetu ostanemo povezani. Poglobljen odnos medsebojnega zaupanja in sodelovanja med Slovenci v matični domovini in zunaj njenih meja namreč predstavlja ključni dejavnik pri ohranjanju slovenske biti. Skupaj moramo krepiti samozavest, ki je pogosto na preizkušnji. Slednje se v Sloveniji žal odraža tudi ob sramežljivem izobešanju slovenskih zastav ob državnih praznikih, če navedem le en primer.
Spoštovane rojakinje, spoštovani rojaki, dragi Slovenci, naj vam ob koncu izrečem dobrodošlico v Državnem zboru. Ko pa se boste vrnili v vašo drugo domovino, vam želim, da še naprej ohranjate zavzetost pri širjenju slovenskega kulturnega prostora in ohranjanju slovenske duhovne samobitnosti. In da boste zunaj meja matične domovine še naprej ponosno in samozavestno dejali: Slovenka sem, Slovenec sem.
Več o Vseslovenskem srečanju na spletnem portalu Državnega zbora: TUKAJ.
