Franc Jurša: DeSUS nagovarja vse generacije
Intervju s Francem Juršo, ki ga je opravil novinar Zoran Potič je bil objavljen v Delu, v petek, 28. julija 2017.
Bo jesen vroča?
Kakor želite, september in oktober sta lahko še vedno dokaj topla meseca, če pogledamo v političnem smislu, pa bi lahko bilo precej vroče. Jeseni bomo že globoko v zadnjem letu mandata, prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, nekaj bodo jeseni dodale tudi predsedniške volitve.
Kaj pa interpelacija zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc? Desus bi lahko naložil nekaj polen v že tako razgreto politično peč.
Četudi bi celotna poslanska skupina Desusa odrekla podporo ministrici, ni nujno, da bi se morala posloviti s funkcije. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri ministrici za delo Anji Mrak Kopač, ko ji je Desus odrekel podporo, pa je kljub temu preživela prvo interpelacijo. V primeru Milojke Kolar Celarc smo po svetu stranke zgolj pozvali ministrico, naj razmisli, ali je sposobna nadaljevati z delom, ali pa naj se odloči za odstop. Pomembno bo tudi, kako se bo odzval predsednik vlade, od njega želimo slišati, ali podpira ministrico za zdravje.
V Desusu nismo zadovoljni z njenim delom, kar smo zelo jasno povedali ob lanski interpelaciji. Takrat smo tudi jasno postavili dva ključna pogoja, da bi se spremenilo naše mnenje. To se v tem času ni zgodilo, poleg tega je tu še cela vrsta zadev, ki se niso uresničile.
Kako boste glasovali poslanci Desusa ob drugi interpelaciji zoper ministrico za zdravje?
Nekateri poslanci bodo podprli interpelacijo, kako bo ravnal preostali del poslanske skupine, pa še ni mogoče napovedati. Pomembno vlogo pri tej odločitvi bo imelo stališče predsednika vlade do njenega dela. Upoštevati bo treba tudi stališča in ukrepe koalicijske stranke SD. Na podlagi vseh teh podatkov se bomo na koncu odločili, kako bomo delovali kot celota.
SMC in predsednik vlade napovedujeta podporo ministrici za zdravje. Bi v tem primeru podpora opozicijski interpelaciji pomenila nezaupnica predsedniku vlade?
Na nek način bi nastal takšen položaj. A ključna v tem delu koalicijske zgodbe sta ministrica za zdravje in njeno delo. Ona je odgovorna za ukrepe in razvoj slovenskega zdravstva, vidimo pa, da za seboj nima dobrih rezultatov. To ne mislimo samo v Desusu, ampak tudi v drugih poslanskih skupinah. Tudi nisem povsem gotov, da bo ministrica dobila podporo vseh poslancev SMC.
Menite, da lahko predsednik vlade odreče podporo ministrici za zdravje po interpelaciji, ki jo vloži opozicija?
To bo zelo občutljivo politično vprašanje. Predsednik vlade ne bo naredil koraka nazaj, ne bo odrekel podpore svoji ministrici, hkrati pa ne bo povzročil politične krize, ker si največja stranka SMC najbolj želi pripeljati mandat do rednega konca. To je tudi naša želja, a to ne pomeni, da se lahko nekateri že sprostijo, ampak morajo narediti še več.
Menite, da ministrica za zdravje lahko stori še več? Bi njen odstop pomenil boljše stanje v zdravstvu?
Prihod novega človeka na položaj ministra za zdravje ne bi takoj hitro izboljšal položaja. V tej državi je zelo malo ljudi, ki bi lahko takoj prevzeli tako zapleten resor in ga hitro uredili. Pri sedanji ministrici pa tudi ni preveč upanja, da bi lahko še izpeljala večje projekte. Po moji presoji je ključen problem njena komunikacija z dejavniki v zdravstvu.
Desus je že dalj časa v konfliktu z ministrico za zdravje tudi zato, ker je v vaših vrstah Tomaž Gantar, nekdanji minister za zdravje. Koliko osebni odnosi in zamere zaznamujejo politiko na tej ravni?
Je ne zaznamujejo, ker sem jaz prvi izjavil, da mora ministrica za zdravje odstopiti. Njen odnos z našo poslansko skupino in s predsednikom odbora za zdravje Tomažem Ganatrjem je takšen, kot je. Po mojem prepričanju, je za to najbolj odgovorna sama, Gantar se je v tem primeru le branil. Ne smemo spregledati, da je bil Gantar minister za zdravje, direktor bolnišnice in je zdravnik, zato ni mogoče reči, da ne pozna zdravstvenega sistema. Če bi ministrici za zdravje uspelo vzpostaviti zdrav odnos z njim, bi bila vsekakor v boljših odnosih.
Kaj bo po vašem mnenju še mogoče izpeljati v državnem zboru do konca mandata?
Za zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bi prinesel največje strukturne spremembe, ni realno, da bi bil sprejet do konca mandata. Preostala dva manj pomembna zakona iz zdravstvenega paketa pa bomo še potrdili, čeravno moram opozoriti, da je tudi nanju vloženih več pripomb, kot bi si želeli.
Kaj pa zakon o demografskem skladu?
Ta zakon je prioriteta za našo stranko. O njem smo se dolgo pogovarjali in se usklajevali o vsebini, zdaj pa smo v fazi, ko bi zakon o demografskem skladu lahko potrdili. Spomniti je tudi treba, da se lahko kakšna malenkost še spremeni, kajti v Desusu smo ves čas zagovarjali rešitev, da bi sklad deloval samostojno, interes drugih v koaliciji pa je, da bi deloval v sklopu Slovenskega državnega holdinga. O tem se bomo še pogovarjali in upam, da bomo našli sprejemljivo rešitev.
Ker je Desus upokojenska stranka, se bo na volitvah zastavilo vprašanje, kaj ste v tem mandatu storili za upokojence.
Čeprav nam bodo opozicijske stranke očitale marsikaj, je treba na to gledati realno. In v primeru upokojencev je realno naslednje: da smo za to populacijo storili veliko. Desus sicer nagovarja najprej upokojence, a nagovarjamo tudi vse druge generacije. V tem mandatu so se pokojnine znova začele usklajevati, to se je do sedaj zgodilo že trikrat, usklajevale se bodo še letos, prihodnje leto prav tako, omejitev iz ZUJFa pa bo vse manj. Zagotovili smo tudi regres za vse upokojence. Letos smo tudi sprejeli zakon, ki bo zagotavljal vsem, ki so dopolnili polno pokojninsko dobo, najmanj 500 evrov pokojnine. Na tej točki ne bomo ostali, naša želja je, da bi upokojenci prejemali pokojnino, ki bi bila višja od praga revščine.
Pred zadnjimi volitvami ste oblikovali socialdemokratski blok. Desus je bil takrat uspešnejši, ko pa zdaj pogledamo javnomnenjske raziskave, se zdi, da se je vloga Desusa in SD obrnila. Čemu pripisujete obrat?
Prava raziskava javnega mnenja se zgodi na dan volitev. Po nekaterih informacijah bo to 3. junija prihodnje leto. Desusu je v raziskavah javnega mnenja vedno slabše kazalo od resničnega rezultata na volitvah. Smo stranka, ki počasi raste, in upam, da bomo še naprej rasli in izboljšali rezultat z zadnjih volitev.
Boste še kandidirali, v DZ ste že dolgo?
Če me zdaj vprašate, sem odločen, da ne bom več kandidiral za poslanca, sem pa ob neki priložnosti že izjavil, da nikoli ne smeš reči nikoli.
——-
Intervju si lahko preberete tudi TUKAJ (pdf).
