Primož Hainz, poslanec DeSUS in podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije je bil ob dnevu Primoža Trubarja slavnostni govornik na proslavi, ki je danes potekala v Državnem zboru. Sledil je tudi kulturni program, ki so ga popestrili številni nastopajoči.
Spoštovane gospe in gospodje,
veseli me, da vas lahko nagovorim v počastitev dneva Primoža Trubarja, ob državnem prazniku, s katerim se od leta 2010 spominjamo rojstva avtorja prve knjige v slovenskem jeziku. Praznik je dragocena priložnost, da utrjujemo in širimo zavedanje o pomenu Trubarjevega dela, s katerim je skozi ozaveščanje o enovitosti slovenskega jezikovnega in kulturnega prostora postavil temelje za razvoj slovenskega naroda.
Slovenci smo se kot narod oblikovali s pomočjo kulture. Kultura je bila jezikovna in predvsem duhovna vez, ki nas je ohranila kot enoto na tem zahodnem delu slovanskega sveta. Ta vez je bila izjemno močna, kar dokazujejo tisti narodi, ki niso preživeli.
Pri oceni pomena jezika kot osnove za razvoj slovenske narodne zavesti je seveda popolnoma nepomembno, da je Trubar slovenščino uporabil zaradi religioznega sporočila, da je na ta način lahko dosegel večje število ljudi. Pomembno pa je bilo, da je v Katekizmu prvič uporabil pojem Slovenci. To je bilo veliko kulturno dejanje.
Takrat se je začel proces, ki se je kasneje imenoval oblikovanje slovenske narodne zavesti. V njej so kulturniki vedno igrali izjemno pomembno vlogo, mislim seveda na mnoge od Franceta Prešerna in vse do kulturnikov v NOB. Kultura je predstavljala unikatni sestavni del odpora proti okupatorju in borcem dajala enkraten pogum. Kulturniki so predstavljali posebno vest naroda tudi v času demokratskih procesov znotraj socializma. In zanimiva je v tem smislu izjava dr. Franca Rodeta, ki je na vprašanje, zakaj je RKC podprla slovensko osvoboditev, dejal, da je demokratizacija v Sloveniji že v nekdanji državi dosegla takšno stopnjo, da je le naš izstop lahko omogočil zavarovanje vseh demokratičnih pridobitev. Ta proces pomena kulture je v oblikovanju slovenske narodne zavesti dosegel enega od vrhov z znamenito pisateljsko ustavo in Majniško deklaracijo, ki jo je prebral pesnik Tone Pavček na Kongresnem trgu (1989). S kasnejšim priznanjem Slovenije kot države smo zaokrožili proces, ki ga je dr. Tine Hribar poimenoval kot proces razvoja iz naroda v nacijo. Kar je privilegij le dvestotih narodov na svetu.
Kje smo danes, četrt stoletja po osamosvojitvi?
Z vključitvijo v EU smo vstopili v nove politične in ekonomske odnose, vstopili smo v proces t.i. globalizacije. Toda naredili smo tudi vrsto napak. Slovensko premoženje smo podarjali tujcem, spustili smo se v tajkunske zgodbe, BS ni opravila svoje naloge zaščitnika finančnih tokov. Izgubljamo torej ekonomske temelje slovenske samostojnosti. Toda še vedno lahko in moramo ohraniti nacionalno zavest in slovenščino kot njen temelj. Zavest pripadnosti naroda oziroma njegovi ohranitvi bi radi nekateri nadomestili z domoljubjem, ki se ne more izčrpati kot predmet v šoli, prevevati mora vso vzgojno in pedagoško prakso. Domoljubje in nacionalna zavest pomenita seveda zapleten kompleks vrednot in obnašanj vsakega posameznika posebej in naroda v celoti.
Slovenci smo večkrat menjali državo in naš sistem. Žal je prevladala logika, da je potrebno vsakič zavreči stare vrednote in začeti znova. Namesto tega bi morali upoštevati nova zgodovinska dejstva in nadgraditi stopnjo nacionalne zavesti. Tako tudi danes nekateri niso zadovoljni s slovensko zastavo, drugi s celjskimi zvezdami, nekateri bi menjali himno itd. Tako je domoljubje lahko le fraza, ki se kaže v nespoštovanju do vseh državnih simbolov v neizobešanju zastav ob državnih praznikih, v neudeležbi ljudi na državnih proslavah itd…
Kaj bi Primož Trubar naredil danes?
Predvsem bi od Slovencev zahteval več samozavesti in manj klečeplazenja pred vsem, kar prihaja iz tujine. Tiste tujine, četudi EU, ki jo idealiziramo ali celo potvarjamo, da bi sami sebe pokazali v slabši luči. Gotovo bi opozoril tudi na globalizacijo, torej na dejstvo, ki mu ne moremo uiti in ima nekatere velike prednosti, toda samo kultura in znanje sta lahko elementa, na katerih bomo Slovenci obstali ne le kot objekt, pač pa tudi kot narod subjekt. Torej moramo kulturo in znanje tudi finančno podpirati. Istočasno pa mora biti slovenščina kot jezik pomembna tudi za Univerzo ter za nacionalno TV, ki sedaj organizira slovenske glasbene festivale s pretežno angleškimi besedili.
Spoštovani,
zahvaljujem se Odboru za kulturo, ki nam je z današnjo prireditvijo omogočil, da se spomnimo na svoje korenine, na pogumna in plemenita dejanja, ki so nam v ponos in navdih. Da spomnimo, da duh Primoža Trubarja še vedno živi med nami.
