mag. Julijana Bizjak Mlakar je na zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc naslovila ustno poslansko vprašanje v zvezi z zagotovitvijo dostopa do zdravljenja vsem državljanom Slovenije ter potrebno ambulantno obravnavo tudi tetraplegikov, ki potrebujejo dihalni aparat.
_ _ _
Spoštovana gospa ministrica,
naš zdravstveni sistem že od osamosvojitve dalje boleha za premajhno empatijo do bolnih. Politika še nekako poskrbi za plače najbolje plačanih zdravnikov, usoda bolnikov pa jo premalo zanima.
To je jasno razvidno tudi iz nedavnega Predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, iz katerega so izpuščene potrebe po zdravljenju vseh tistih revežev, katerih zdravljenje je danes odvisno le od prostovoljcev in prostovoljnih ambulant. Ti ljudje očitno ne zanimajo ne zdravstvene politike in tudi ne večine tistih v zdravstvu, ki se pehajo za dobičke na račun bolnih. Vaša nekdanja sekretarka je na eni izmed sej parlamentarnega Odbora za zdravstvo celo izjavila, da se problem prostovoljnih ambulant sploh ne tiče zdravstva, temveč sociale.
Zato me zanima:
- Ali boste, kdaj in kako boste poskrbeli za dostop do zdravljenja prav vsakega našega državljana oziroma tistih, ki dalj časa bivajo v Sloveniji?
- Kdaj torej prostovoljne ambulante v Sloveniji ne bodo več potrebne?
Hkrati Vas želim opozoriti še na eno s strani zdravstvene politike pozabljeno skupino bolnikov, to je na tetraplegike, ki potrebujejo ambulantno respiratorno obravnavo, kar pa trenutno ni predvideno med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato so ti bolniki prepuščeni sami sebi in svojcem. Ker za te storitve ni predvidenega plačila, jih ustanove, ki bi morale zanje poskrbeti, npr. URI RS – Soča, ne sprejmejo v obravnavo.
Zanima me:
- Ali in kdaj boste poskrbeli tudi za pravice tetraplegikov do respiratorne ambulantne obravnave?
mag. Julijana Bizjak Mlakar
