Komisija za izlete je v sodelovanju z drugimi člani DeSUS OO Grosuplje planirala izlet za naše člane v Planico. Dolgo so iskali primeren datum, tudi s pomočjo dolgoročne vremenske napovedi in se odločili za sredo 15. junija. Naj bi bilo lepo, sončno vreme, a naleteli smo na dež in neprijetno vlago v ozračju. Že v noči iz torka na sredo je deževalo kot iz škafa. Vendar mi se nismo dali in v polnem številu odhiteli proti našemu cilju. Prišli smo z dežniki in bolj ali manj premočeni posedli v avtobus.
In smo šli, odpeljali smo se z udobnim in modernim avtobusom. A glej ga zlomka, že v Radovljici se je nebo odprlo in posijalo je toplo sonce. Takoj smo izkoristili spremembo vremena za odlično jutranjo kavico.
Tudi ob prihodu v Planico nas je pričakala z soncem obsijana Dolina pod Poncami. Razdelili smo se na dve skupini in z vodiči odšli na ogled tega našega in svetovnega bisera v nordijskih disciplinah. Prvo smo si ogledali središče dogajanja v Planici, s snegom pokritega centra za smučarske teke, ki premore 800 m dolgo pokrito progo za tekače. Tudi s terase centra je bil čudovit pogled na tekaške proge in skakalnice. Omeniti moram tudi vetrovnik, ki omogoča skakalcem, padalcem in zmajarjem pravilnost gibanja v zraku pri večjih hitrostih. Nato smo se napotili proti skakalnicam. Sedem jih je in še Velikanka. Vseh sedem, od najmanjše 15 m pa tja do 140 m obnovljene Bloudkove skakalnice, je pokritih s plastiko tako, da omogočajo treniranje tudi v poletnih mesecih. Na večji 140 m skakalnici je trenirala A moška reprezentanca, na manjši 105 m pa so bila dekleta A slovenske reprezentance. Srečali smo se z našimi skakalci in poklepetali z njimi o delu na treningih. Bilo je prijetno in enkratno. Tu so bili Prevci, pa Kranjec in Peterka ter Semenič in ostali člani naših reprezentanc. Tudi kakšna spominska fotografija je padla. Nekateri skakalci so bili zgovorni, drugi pač manj.
Na kraju smo se povzpeli s sedežnico na vrh naše Velikanke. Čudovito doživetje in prelep razgled po vsej dolini. Ob pogledu navzdol te malo stisne pri srcu. Vsi so junaki, ki se spustijo po tej strmini.
Po končanem ogledu smo se zbrali pri avtobusu, naredili še nekaj posnetkov z enkratnega ogleda naše Planice, še malo pokramljali in se odpravili na kosilo pri Šobčevem bajerju. Tudi z izborom lokala se naša dekleta niso zmotila. Jedača je bila okusna, sprehod okoli bajerja pa prijeten po dobrem kosilu.
Polni doživetja in lepot naše Snežne kraljice smo se pozno popoldan vrnili v Grosuplje.
Žal je bilo prehitro konec našega izleta in upam, da se nam boste v prihodnje pridružili še v večjem številu.
Obiščite našo Planico!
OO DeSUS Grosuplje
Zlato Jagodič
