13. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS
V času od 22. do 24. aprila je potekala 13. redna seja Državnega zbora, na kateri so poslanke in poslanci obravnavali ter tudi sprejeli več pomembnejših zakonov: novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o slovenskem državnem holdingu.
Postopen dvig premije za vključenost v prostovoljno zavarovanje
Temeljni cilj spremembe Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je povrnitev možnosti za vključenost v prostovoljno zavarovanje, in sicer pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in ki se bodo postopoma spreminjali. Z zakonom se zasleduje tudi cilj zagotavljanja socialne varnosti najranljivejšim skupinam oseb, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelne osebe in so tik pred upokojitvijo, saj bodo na podlagi vključenosti v zavarovanje lahko ob nastopu zavarovalnega rizika upravičeni do pokojnine in vseh ostalih pravic iz obveznega zavarovanja.
V poslanski skupini DeSUS menimo, da je ZPIZ-2 ostro posegel v položaj brezposelnih oseb, zlasti tistih, ki niso bile prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje oziroma dolgotrajno brezposelnih. Mesečni prispevek za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje je namreč po določbah ZPIZ-1 znašal 57,89 evrov, nato pa se je s sprejemom ZPIZ-2 višina tega prispevka drastično zvišala na 190,82 evrov. Gre za nesprejemljivo visoko povečanje mesečne premije za eno od družbenih skupin, ki je najbolj ranljiva – za brezposelne, zlasti starejše. Na to, da je bilo povečanje za mnoge nevzdržno, kažejo podatki ZPIZ o tem, da se je do začetka marca letos 7170 prostovoljnih zavarovancev odjavilo iz omenjenega zavarovanja.
Predlog zakona po novem uvaja prehodno obdobje in postopen dvig najnižje osnove za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje, in sicer za obdobje od 2013 do 2018. Po predlagani ureditvi naj bi se tako najnižja osnova postopoma zviševala od 16% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, v letu 2013, pa do končnih 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, v letu 2018 (v letu 2014 bo višina zneska približno 58 evrov, v letu 2015 približno 111 evrov, v 2016 približno 150 evrov, itd.). S tem bo bistveno izboljšan materialni in socialni položaj brezposelnih oseb, ki so bile v to obliko zavarovanja v pretežni meri vključene, ker jim je pred časom prenehalo delovno razmerje in jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka zelo kratko obdobje. Predlog zakona vsebuje tudi ureditev pravice do vračila preveč plačanega prispevka, vendar zgolj za tiste, ki so bili do prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na dan 31.12.2012.
Poslanska skupina DeSUS omenjeni predlog zakona podpira, vendar obstajajo določeni pomisleki v zvezi s tem, ali si dolgotrajno brezposelni tako finančno obremenitev lahko privoščijo brez, da bi se poslabšala njihova socialna varnost. Prav tako je moč pričakovati, da se položaj dolgotrajno brezposelnih tudi v naslednjih letih ne bo izboljšal, pri čemer je še posebej občutljiv položaj brezposelnih pred upokojitvijo.
Poprava krivic oškodovanih s 143. členom ZUJF-a
Ustavno sodišče RS je 18. marca 2013 odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) razveljavijo in ZPIZ-u naložilo, naj vsem prejemnikom pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi razveljavljenih odstavkov 143. člena ZUJF, brez odlašanja izda nove odločbe. V poslanski skupini DeSUS smo tako odločitev Ustavnega sodišča pričakovali glede na to, da je ZUJF pri jemanju pokojnin razlikoval med upravičenci iz 143. člena.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je napovedalo, da bo do majske seje Državnega zbora pripravilo tehnični zakon za vmesno obdobje med sprejemom ZUJF in odločbo Ustavnega sodišča. Poslanska skupina DeSUS tako rešitev podpira, saj je pomembno, da se popravi storjena krivica upokojencem.
V skladu z odločbo ustavnega sodišča so do vračila denarja za nazaj upravičeni vsi tisti upokojenci, ki so se pritožili zoper znižanje pokojnine in še niso prejeli pravnomočne odločbe. Teh je okoli 8000. V poslanski skupini DeSUS se zavzemamo, da bi tehnični zakon vse prizadete upokojence obravnaval enako in bi razliko za nazaj lahko na enak način izplačali vsem 26.000 upokojencem, ki so od junija lani prejemali nižje pokojnine. A ob tem je potrebno dodati, da je za vračilo denarja za nazaj in ponovno višje pokojnine v letošnjem letu potrebnih dodatnih 40 milijonov evrov. Iz tega razloga na pristojnem ministrstvu preučujejo možnost vračila na obroke, s čimer se strinjamo tudi v naši poslanski skupini.
Spremembe zakona o Slovenskem državnem holdingu
V začetku meseca aprila je sedanja vlada vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o slovenskem državnem holdingu (SDH). Cilj predloga je poenostavitev, natančnejša ureditev določenih postopkov ter določitev izvedljivega roka za prenos nepremičnin Republike Slovenije na Slovenski državni holding kot to določa klasifikacija. S tem bo omogočeno učinkovitejše, gospodarnejše ter predvsem enostavnejše upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije do prenosa le-teh na Slovenski državni holding. Na pobudo strokovnih sodelavcev stranke DeSUS se je črtal 1. člen predloga zakona, ki je določal roke za obveznosti SDH-ja in KAD-a do ZPIZ-a glede nakazila sredstev. Z ostalimi določbami predloga novele se v PS DeSUS strinjamo in jih podpiramo, saj se novela ne dotika vsebine veljavnega zakona, temveč zgolj ureja nekaj tehničnih zadev. Pozdravljamo tudi določbo, ki zavezuje Računsko sodišče k redni reviziji SDH in njegovih odvisnih družb.
33. izredna seja DZ
V petek, 26.4.2013, je potekala 33. izredna seja DZ, na kateri smo obravnavali prodajo Peka.
Članice in člani Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko smo se že na seji 21. februarja letos seznanili s problematiko Peka ter se tudi strinjali, da se Peko proda. Pozvali smo Vlado, da v čim krajšem času izvede vse potrebno za uspešno prodajo Peka.
Družba Peko, tovarna obutve iz Tržiča, nekdaj paradni konj slovenske čevljarske industrije s 110-letno tradicijo je že precej časa na robu preživetja. V preteklih letih so potekali le medli poskusi reševanja te družbe, kar v PS DeSUS ocenjujemo kot sila neodgovorno predvsem s strani države kot lastnice, saj se ni obnašala kot dober gospodar.
Ker je bilo v pristojnosti Državnega zbora, da poda še končno soglasje k prodaji naložbe, ki jo ima družba DSU v družbi Peko, smo v petek pravzaprav že tik pred zdajci v parlamentu reševali Peko pred najhujšo usodo. Glede na situacijo, v kakršni je Peko in država kot večinska lastnica, veliko opcijskega prostora glede odločitve nismo imeli.
Tudi v PS DeSUS smo bili in smo še mnenja, da je prodaja Peka v tem trenutku najboljša možna rešitev za ohranitev podjetja pri življenju. V kolikor tega ne bi storili, bi bil Tržič še ena socialna točka na zemljevidu naše države.
Seveda pa je pomembno, da se s prodajo iztrži maksimalno dobra pozicija prodajalca, v tem primeru države in v PS DeSUS menimo, da to je vsekakor v prvi vrsti ohranitev delovnih mest ter ohranjanje in spodbujanje gospodarskih dejavnosti na domačih tleh.
Za prodajo Peka je glasovalo 42 od navzočih 57 poslank in poslancev, 2 sta bila proti.
Po prvomajskih praznikih sta načrtovani že dve izredni seji Državnega zbora. V ponedeljek, 6. maja 2013, bo potekala 34. izredna seja, kjer bodo poslanke in poslanci odločali o predlogu ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave RS (referendumska ureditev); v torek, 7. maja 2013, pa se bo nadaljevala 32. izredna seja in s tem odločanje o vnosu zlatega fiskalnega pravila v Ustavo RS.
