Program stranke

DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

PROGRAM STRANKE DeSUS

*Stranka ima uradno veljaven program sprejet na 8. Kongresu stranke DeSUS. Na organih stranke trenutno poteka razprava o novelaciji programa.

Našo politiko, naše programske cilje in naše delovanje bomo gradili na načelih socialne in pravne države. Delo mora ponovno postati vrednota. Družba mora temeljiti na pravičnosti, poštenju, solidarnosti in medgeneracijskem sodelovanju.

Na volitvah 2012 bomo zmagali, če bomo volivcem predstavili jasen program in ukrepe za izhod iz vsesplošne krize in vodili pozitivno kampanjo - brez razprav o levih in desnih, brez polemik o pretekli zgodovini, brez polemik o dnevnih aferah, ki nas oddaljujejo od pravih problemov. V Sloveniji nimamo izdelane vizije razvoja, zato v programu nakazujemo   nekatere usmeritve. Aktualni problem je kako zmanjšati izdatke države in uravnotežiti proračun,  ne da bi zmanjševali plače, pokojnine in druge socialne pravice. Ker je Slovenija majhna država, moramo dolgoročno skrbeti za racionalno organizacijo in delovanje vseh organov in institucij  v državi.  Na ta način bomo privarčevali znatna sredstva za razvoj in zagotovili socialno varnost ljudi. Gospodarstvu moramo zagotoviti stabilno in spodbudno okolje za razvoj in konkurenčno delovanje.

Splošna ocena stanja

Slovenija ni le v gospodarski krizi, ampak predvsem v krizi vrednot. Majejo se nam najpomembnejši družbeni podsistemi: zdravstveni, socialni, pokojninski, kar vse ogroža obstoj socialne države. Podsistemi na področju znanosti, tehnologije in zlasti visokega šolstva ne zagotavljajo zadostnega razvoja in napredka družbe. Težave, v katerih smo se znašli, niso le posledica svetovne gospodarske krize, ampak znaten del le-teh lahko pripišemo napakam vladajočih elit. Negativno stanje v družbi je tudi posledica razgradnje temeljnih družbenih vrednot.

Dosedanja politika, ki sta jo vodili LDS in nato SDS, je bila usmerjena v privatizacijo in uvajanje grobega neoliberalnega kapitalizma za vsako ceno. Nove, privatizirane oblike organiziranja gospodarstva in socialnih sistemov, slaba pravna ureditev in slabo upravljanje, je pripeljalo Slovenijo v poglobljeno gospodarsko, socialno in moralno krizo. V prehodu v kapitalizem so bile opuščene dobre rešitve iz preteklega obdobja.

Osnovno poslanstvo DeSUS je ohraniti socialno državo, kar pomeni prerazporejanje družbenega produkta tako, da zagotovimo primeren socialni položaj vseh njenih državljanov, seveda tudi upokojencev. Zagotavljanje socialnih pravic je nujno pogojeno s prihodki in obsegom proračuna. Trenutna situacija je kritična, prihodki so nezadostni, država se zadolžuje, kar je slabo. Vlada nima realnega koncepta gospodarske rasti in zaposlovanja.

Za izhod iz krize moramo povečati prihodke gospodarstva in prebivalstva v proračunu ter privarčevati pri organizaciji in delovanju države, državne uprave, javnih služb in socialnih sistemov.  Sedanja vlada temu ni kos.  Sredstva proračuna se prerazporejajo za reševanje bank, evra in nekaterih evropskih držav, ne pa za spodbujanje našega gospodarstva. Delovanje naše države in javnega sektorja je torej predrago, predvsem pa premalo učinkovito.

Da bi DeSUS lahko zagotovil uresničevanje pravic starejše generacije in socialno varnost vseh slojev prebivalstva in tako izpolnil svoje poslanstvo v krepitvi socialne države, moramo aktivneje poseči na vsa področja družbenega dogajanja. Povrniti moramo zaupanje v institucije pravne države in zagotoviti, da bodo kaznovani tisti, ki so uničili slovensko gospodarstvo in si v tranziciji neopravičeno prigrabili družbeno premoženje.

V DeSUS-u ugotavljamo, da v Sloveniji niso problem previsoke pokojnine in previsoke plače zaposlenih - te so znatno pod povprečjem EU - ampak neučinkovita država in nekonkurenčno gospodarstvo. Zamrznitve pokojnin,  zmanjševanje plač v javnem sektorju, neplačevanje plač in socialnih dajatev delavcem, ustvarja negativno družbeno klimo, ki onemogoča izvedbo reform in poglablja krizo. Zavedati se moramo tudi, da smo zaradi svoje majhnosti prisiljeni varčevati v vseh segmentih državne oziroma družbene organiziranosti. Imeti moramo poceni državo in učinkovito gospodarstvo!

Glede na to, da zaupanje in podpora stranki raste, na lokalnih volitvah smo podvojili število naših volivcev, dobili smo prve župane, povečalo se je število podžupanov, moramo to zaupanje upravičiti in prevzeti večjo odgovornost pri vodenju države. Zato bomo pri oblikovanju politike in  koalicije v naslednjem mandatu 2012-2016  vztrajali na ohranjanju socialne države, kar pa na drugi strani zahteva ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti ter racionalno in učinkovito delovanje države in vseh družbenih podsistemov.

Da bi lahko spremenili stvari na bolje in dobili podporo volivcev za reforme, bomo v roku dveh mesecev po oblikovanju vlade predložili v sprejem zakon o odpravi nezakonitosti in zlorab na področju lastninjenja. Zakon bo določal, da nezakonitosti s področja lastninjenja ne zastarajo, da se izvedejo revizije vseh managerskih prevzemov, da se ugotovi odgovornost uprav in nadzornikov v teh podjetjih in v bankah, ki so omogočile najeme tajkunskih kreditov, da se zoper te osebe uveljavi odškodninske zahtevke zaradi oškodovanja družbene lastnine in da so nezakonitosti podlaga za odvzem premoženja doma in v tujini.

1. Za učinkovito gospodarstvo

Ocena stanja

Ekonomski položaj Slovenije se je v primerjavi z mednarodnim okoljem v zadnjih letih močno poslabšal. Močno smo padli na lestvici konkurenčnosti, imamo previsoke obremenitve dela, nizko produktivnost in prenizko dodano vrednost na zaposlenega. Brezposelnost se je po 2008 zaskrbljujoče povečala. Imamo neuravnotežene odhodke in prihodke javnih financ, narašča javno finančni primanjkljaj,  imamo negativno zunanje trgovinsko bilanco že od leta 2002. Situacija, v kateri smo se znašli, ni le posledica globalne finančne in gospodarske krize, ekoloških sprememb in naravnih katastrof, ampak smo v glavnem za to krivi kar sami. Enostavno nismo bili dovolj dobro  pripravljeni na izzive prihajajoče  svetovne krize.

Slabo smo izpeljali tranzicijo. Velika nepovratna in/ali kreditna sredstva, ki so prihajala k nam, zlasti takrat, ko smo postali članica EU, smo slabo investirali. Izvedli smo privatizacijo, ki je vse kaj drugega kot zgodba o uspehu. Niti mali delničarji (upravičenci iz certifikatov) niti država kot lastniki nismo odigrali svoje vloge; na to preobrazbo niti nismo bili pripravljeni. Zaradi tako imenovanega varovanja nacionalnega interesa in neodgovornega ravnanja bank se je zgodila »tajkunizacija«.  Iz družbe z vrednotami  poštenosti, delavnosti, skromnosti smo prišli v družbo brez vrednost, kjer vladata kapital, vplivna omrežja, korupcija, goljufija, zavajanje.

V stranki DeSUS  ugotavljamo, da so se v preteklosti odgovorni ukvarjali z vprašanjem, kako prerazporejati in deliti državno premoženje, ne pa, kako ga ustvarjati in oplemeniti.

Z ukrepi fiskalne  politike smo zgradili nekonkurenčno poslovno okolje, obremenjeno z visokimi nesorazmernimi davčnimi obremenitvami. Z ekonomskimi ukrepi nismo pristopili k ustreznemu prestrukturiranju gospodarstva, da bi bili sposobni dosegati večjo dodano vrednost. Z novo zakonodajo smo postopke zbirokratizirali do te mere, da zavirajo gospodarske aktivnosti. Pri poslovanju - posebej v finančnem sektorju - so se podcenili elementi tveganj in odgovornosti, ki je povezano z nespoštovanjem gospodarske zakonodaje.

Žal tudi inštitucije nadzora, pregona in pravosodja, ne delujejo zaupanja vredno.

Da bi zagotovili uspešno delovanje gospodarstva, bomo v DeSUS pri izvajanju gospodarske politike posebno pozornost namenili: 


Spremembam  podjetniškega okolja:

  • Vodili bomo davčno politiko, ki bo spodbujala podjetništvo, po drugi strani pa zaostrili disciplino pri pobiranju davkov in prispevkov. Ustanovili bomo finančno policijo, ki bo nadzirala izvrševanje predpisov s celotnega spektra javnih financ in ob zaznanih kršitvah tudi ustrezno ukrepala;
  • za male podjetnike bomo uvedli pavšalno obdavčitev in s tem zmanjšali njihove stroške in se izognili davčnim blagajnam, ki so v tem primeru nepotrebne. V končni posledici bomo pobrali več davkov in prihranili pri administriranju v DURS;
  • uveljavili davčne olajšave za tehnološke posodobitve industrije in za vlaganja v izobraževanje zaposlenih;
  • uveljavili davčne oprostitve za novoustanovljena podjetja prvo leto 100 %, za drugo leto 75%, za tretje leto 50% in četrto leto 25%;
  • uveljavili davčne oprostitve kot stimulacije gospodarstvu za nova delovna mesta, za zaposlovanje brezposelnih in starejših od 50 let;
  • odpravljanju dolgotrajnih birokratskih postopkov in uveljavitvi filozofije, kako pomagati in ne kako ovirati podjetniške projekte;
  • zagotavljanju kreditiranja naložbene dejavnosti v gospodarstvu in kreditiranja uspešnih proizvodnih programov izvoznega dela gospodarstva;
  • tekočemu spremljanju skladnosti kratkoročnih ukrepov - s cilji dolgoročnih reformnih prizadevanj in uveljavljanju odgovornosti posameznikov in institucij za realizacijo planiranega in dogovorjenega, za učinkovit nadzor, za transparentno in pošteno delovanje;
  • spremljanju izvozno uvozne bilance in takojšnjem ukrepanju ob izvoznem neravnovesju. Podpori izvoznim prizadevanjem z jasno opredeljeno gospodarsko diplomacijo in vlogo gospodarskih zbornic. Sprejeli bomo spodbude za povečanje izvoznih prizadevanj gospodarstva;
  • slovenskim podjetjem omogočiti vstop na tuje trge, zlasti na Balkanu - z jasno strategijo, ki nudi možnost pridobitve garancij in nastopa več podjetjih v grozdih na takšnih trgih, ki mnogokrat potrebujejo partnerja z EU za črpanje razvojnih sredstev;
  • podpori podjetniškim raziskovalnim projektom - ob sodelovanju univerz in inštitutov - ter sofinanciranju skupnih projektov, ki imajo možnost realizacije na trgu;
  • ustanovitvi razvojnega  podjetniškega centra znanja na državnem nivoju (Gospodarska zbornica), v katerem bodo skrbeli za gospodarsko revitalizacijo in regionalni razvoj ter spodbujali ustanavljanje  podjetniških inkubatorjev  v regijah kot njihovih podružnic;
  • doslednemu spoštovanju pravil javnega naročanja;
  • ukrepom za zmanjšanje obsega sive ekonomije, ki hromi delujoče podjetniško okolje;
  • podpori socialnemu podjetništvu.

Upravljanju državnih podjetij:

Državna podjetja bodo imela primarno nalogo, da ustvarjajo dobiček in povečujejo kapitalsko vrednost ter stekajo dobiček v proračun, ne pa v zasebne žepe. Zahtevali bomo odgovornost nadzornikov in uprav za uspešno vodenje družb.

Sedanja državna podjetja bi se morala prodajati paketno - z namenom nacionalnega in ne trenutnega finančnega interesa. Prodajo se v trenutku, ko bo cena na trgu primerna. Nikakor ne smemo dovoliti, da prevlada politika, da za vsako ceno prodamo podjetja, za poplačilo kreditov.

Vrednost državnega premoženje nam omogoča pridobivanje finančnih virov za zagon ključnih investicij. Novo zadolževanje bomo usmerili izključno v zagon gospodarstva in pridobivanje novih delovnih mest.

Konsolidaciji javnih financ:

V Sloveniji trenutno pridelamo več kot 2 milijardi evrov primanjkljaja na leto. Za konsolidacijo javnih financ bomo ustavili in zmanjšali rast javnofinančnih odhodkov. Kratkoročno bomo ustavili vse investicije, katerih produkt se ne trži (razen kohezijskih sredstev). Izvedli bomo revizijo vseh najemnih pogodb in drugih stroškov uprave. Prihodke bomo povečali z gospodarsko rastjo. Spremenili bomo strukturo davkov. Davčne obremenitve morajo biti pravičnejše glede na premoženjski položaj posameznika.

Sanaciji bančnega sistema:

V DeSUS smo prepričani, da potrebujemo strateškega partnerja za dokapitalizacijo NLB, ki bo prinesel nove razvojne programe, s katerim bi NLB postala pomembna banka na tem koncu Evrope.   Samo močna banka bo lahko zagotovila sanacijo razmer v gospodarstvu, zlasti za podporo izvoznemu gospodarstvu in tehnološki prenovi ter povečanju naložb v gospodarsko infrastrukturo. Predpogoj sanacije je, da banka poveča konkurenčne sposobnosti, zmanjša stroške poslovanja in zagotovi  modernizacijo  poslovanja.

V stranki DeSUS bomo zahtevali odgovornost vodstva Banke Slovenije zaradi slabega nadzora in odgovornost nadzornikov in vodstva bank v državni lasti  za slabe  poslovne odločitve.

Javnim naročilom:

Spremenili bomo način javnega naročanja, tako da bodo postopki hitrejši in učinkoviti. Da bi dosegli večjo strokovnost, preglednost, hitrost izbire in preprečili korupcijo bomo javno naročanje delili na dva dela. Naročnik, uporabnik proračunskih sredstev, bo pripravil naročilo, projekt in vso potrebno tehnično dokumentacijo, sam postopek objave, izbire  bo enotno za vse vodila služba ministrstva za finance in s tem prevzela tudi odgovornost za porabo proračunskega denarja. Na ta način bo lažje zagotoviti nadzor, saj bosta drug drugemu »gledala pod prste«. Podobno bo organizirano javno naročanje na nivoju regij, ki bodo imele svoj proračun, enako tudi za občine.

Industriji:

Spodbudili bomo proizvodnjo, ki temelji na domačih proizvodnih virih (les) in tiste dejavnosti, ki prinašajo visoko dodano vrednost na zaposlenega.

Izhod za mnoga podjetja ni stečaj, ampak morajo državne banke prevzeti odgovornost in najti oblike za uspešno upravljanja podjetij, v katerih so pomembne lastnice.

Spodbudili bomo oblikovanje  panožnih mrež in tako zagotovili oblikovanje končnih produktov z visoko dodano vrednostjo za izvoz. Malo gospodarstvo se bo tako lažje vključevalo v izvoz. Podpirali bomo zelene tehnološke rešitve.

Energetiki:

Temeljni poudarek energetske politike je varčevanje z energijo. Nadaljevali bomo s potrebno reorganizacijo in racionalizacijo elektroenergetskih podjetij.

Za proizvodnjo električne energije imamo na razpolago premog, obnovljive vire (vodo, sonce, veter) in biomaso.  Pospešili bomo naložbe v energetiko, ki bodo zagotavljale konkurenčne cene energentov in bodo sprejemljive za  okolje.

Podprli bomo projekte za  učinkovito rabo hidroenergije ter projekte geotermalne in vetrne energije. Lesno biomaso moramo energetsko izkoristiti le v enem, morda dveh večjih kuriščih, npr. TETO Ljubljana in TE Trbovlje.

Prednostne  naložbe so: dokončanje bloka 6 v Šoštanju in izgradnja HE na spodnji in srednji Savi, izgradnja prenosne mreže pri ELESU in distribucijskih podjetjih ter izgradnja skladišča  srednje in nizko radioaktivnih odpadkov NEK Krško.

Gradbeništvu:

Gradbeništvo bomo spodbujali z izgradnjo potrebne državne infrastrukture, zlasti na področju prometa in energetike, ki se bo financirala z udeležbo tujega kapitala.  Spodbudili bomo nizko energetsko in pasivno gradnjo, s čimer bomo aktivno vplivali na porabo energentov in zmanjšali izgube. Dvignili bomo energetsko učinkovitost v gradbeništvu. Spodbujali bomo sanacijo (fasade, strehe, okna) javnih stavb in povečali dostopnost gospodinjstev za okoljske investicije s finančnimi spodbudami, da se odločijo za energetsko učinkovite rešitve. Zaradi tega bomo povečali obseg finančnih spodbud EKO sklada.

Povečali bomo sredstva nacionalnega stanovanjskega sklada za izgradnjo in pridobivanje  nizkocenovnih lastniških in najemnih stanovanj za mlade in mlade družine.

Agroekonomiji  in gozdarstvu:

Spodbujali bomo projekte, ki bodo zagotavljali povečanje samooskrbe s hrano in  pospeševali potrošnjo v Sloveniji  pridelane zdrave hrane.

Zagotovili bomo dodatna sredstva za svetovalne službe, ki bodo prispevale k spodbujanju pridelave in prodaje  proizvodov samostojnih kmetov ter njihovo podjetniško organiziranje  in pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev. Agencija za Evropske trge mora servisirati upravičence do evropskih sredstev, ne pa birokratsko zavračati njihove nepopolne vloge.

Z davčnimi ukrepi bomo spodbudili spremembo zaraščenih površin v pridelovalne površine.

Spodbujali bomo sonaravno kmetovanje. Uvedli bomo spodbude, ki bodo omogočile lažji prehod iz intenzivnega v ekstenzivno kmetovanje, kar bo zagotavljalo pridelavo visoko kakovostne hrane. S tem bomo spodbujali mlajše generacije, ki bodo videle prihodnost v kmetovanju s kakovostnimi produkti, ki imajo visoko dodano vrednost, kar bo omogočalo socialno in finančno varnost.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja 300.000 ha kmetijskih zemljišč, bomo reorganizirali tako, da bo zagotavljal uporabo zemljišč za proizvodnjo hrane, ne pa za zemljiške špekulacije strankarskih veljakov in njihovih prijateljev. Kmetijstvo lahko zaposli veliko število brezposelnih, ki bi ob prejetih nadomestilih lahko tudi z delom, zlasti na neobdelanih kmetijah v lasti ostarelih kmetov veliko prispevali za svoje boljše življenje in boljše življenje vseh državljanov.

Ekologiji in turizmu:

Slovenijo bomo promovirali kot ekološko državo. Zaščitili bomo naše naravne lepote in vodne vire kot temelj prihodnosti. Podpirali bomo ekološko in biološko nesporno pridelavo hrane. Slovenska kmetija bi bila lahko glavni turistični produkt za notranjo Slovenijo. Slovenija mora postati prepoznavna zdravstveno zdraviliška velesila v srednji Evropi. Zagotovili bomo racionalno in učinkovito promocijo turističnega gospodarstva. Spodbujali bomo individualen, visoko kakovostni turizem, ki bo ohranjal naravo in lepote naše države.

Transportu:

Pospešili bomo investicije v železniško infrastrukturo in izgradnjo logističnih centrov. Pospešili bomo  izgradnjo drugega tira Divača - Koper in Maribor – Šentilj ter železniške povezave med Ljubljano in letališčem Jožeta Pučnika ter začeli z modernizaciji železniškega sistema.

Podprli bomo investicije v dograditev pomorske infrastrukture in s tem omogočili razvoj Luke Koper.

Na področju cestne infrastrukture bomo pospešili dokončanje avtoceste do hrvaške meje (Gruškovje)   in pospešeno začeli izvajanje projektov tretje in četrte razvojne osi.

Za  financiranje teh projektov bomo zagotovili sredstva iz kohezijskih skladov in javno zasebnega partnerstva ter pridobili strateške investitorje.

Pri tem bo zlasti pomembna povezava med pomorskim in rečnim prometom ter železnico, da se čim več tranzitnega prometa usmeri iz cest na okoljsko sprejemljive oblike transporta.

Preprečili bomo privatizacijo slovenskih avtocest in DARS ponovno usposobili za nosilca investicij v cestno  infrastrukturo.

Komunali:

Vzpostavili bomo učinkovit sistem zbiranja komunalnih odpadkov, ki predstavljajo pomembno surovino v nadaljnjem procesu predelave, kjer je treba zmanjšati stroške kasnejšega ločevanja. S tem bomo zmanjšali porabo naravnih virov.

Pospešili bomo investiranje v predelavo komunalnih odpadkov za proizvodnjo sekundarnih materialov, proizvodnjo plina in elektrike in proizvodnjo toplote (zelene tehnologije).

Posodobili bomo infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, zamenjali azbestnih cevi,  zmanjšali izgube v omrežju  in vzpostavili sodoben sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju celotne Slovenije. S finančnimi spodbudami in kohezijskimi projekti bomo vzpostavili celovito  komunalno infrastrukturno mrežo.

2. Državna organiziranost in  uprava

Ocena stanja

Nastanek nove države Slovenije je bil povezan z oblikovanjem institucij, ki jih država potrebuje za učinkovito delovanje. Vendar pri tem nismo mislili na to,  da z rastjo števila institucij naraščajo tudi stroški delovanja države.  Naše članstvo v Evropski uniji še povečuje zahteve po novih institucijah. Zato proces organiziranja še vedno ni zaključen, še vedno nastajajo nove agencije, novi uradi, nove službe itd. Ko razmišljamo o vsaki posamezni instituciji, vidimo njeno potrebnost in koristnost, ko pa seštejemo vse, ugotovimo, da je država predraga. Tudi organiziranje lokalne samouprave je bilo neracionalno in želje po novih občinah še kar ne ponehajo. Premajhne občine, ki niso sposobne lastnega življenja, so breme državnega proračuna. Pred nami je še nujna organiziranost regij, kjer ne smemo ponoviti napake, ki smo jo naredili pri ustanavljanju občin, ko v zakonu nismo določili jasnih  meril in smo dopustili množico izjem.

Gospodarstvo tako drage države ne more financirati. Če se tega zavedamo, moramo našo pozornost usmeriti v racionalizacijo celotnega državnega sistema. Odgovornost države, državnega zbora, vlade je, da državo organizira optimalno in organizacije ni mogoče podrediti željam posameznih okolij  ali posameznim interesnim skupinam. V DeSUS vidimo rešitve v večji racionalizaciji državne in lokalne organiziranosti ter v večji strokovnosti in učinkovitosti uprave. Državna in lokalna uprava se morata prilagajati spremembam in biti sposobni hitro in učinkovito reševati probleme.

Državni zbor- državni svet

Ko primerjamo število zastopnikov ljudstva v zakonodajni veji oblasti v državnem zboru in državnem svetu, je glede na število prebivalcev to mnogo večje kot v drugih državah. Ali lahko zmanjšamo število teh predstavnikov v obeh »domovih«?  Ne, takšno zmanjšanje bi dejansko onemogočilo delovanje obeh. Zato bomo predlagali, da uvedemo enodomni sistem upravljanja države.  Z ukinitvijo državnega sveta bomo dosegli pomembne prihranke. Lokalni interesi pa se bodo uveljavili na regionalnem nivoju,  v novih regijah.

Vlada in ministrstva

 Preveliko število ministrstev in posledično večja vlada ne zagotavljata večje kvalitete izvršne oblasti, zagotovo pa povečuje stroške za državo. Zato bomo zmanjšali število ministrstev na 8, največ 10. Možna ministrstva: za notranje zadeve; za zunanje zadeve; za obrambo; za finance; za gospodarstvo; za okolje, prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; za delo, družino, socialne zadeve in zdravje; za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Manjše število ministrstev bo omogočilo učinkovitejše upravljanje, drugačno organizacijo služb in organov  v sestavi in njihovo funkcionalno povezovanje. Upravni postopki bodo hitrejši, ker bo manj usklajevanj med ministrstvi, ker bodo pristojnosti združene znotraj enega ministrstva. Ministri morajo postati odgovorni tudi za pripravo jasnih, celovitih, konsistentnih in usklajenih zakonov. Zakoni se ne morejo spreminjati vsako leto ali celo pogosteje.

Samostojne agencije, zavodi, skladi, inšpekcije

Število agencij, javnih zavodov, javnih skladov  stalno narašča. Zato bomo ta trend ustavili in  v določenih primerih pristojnosti ponovno prenesli na  ministrstva.  Ustanavljanje novih organizacij samo po sebi ne prinaša večje strokovnosti in neodvisnosti, še zlasti ne, ker v organih upravljanje sedijo visoki uradniki ministrstev. Strokovnost in neodvisnost moramo uveljaviti v delovanju celotne uprave in zato ni potrebe po izločanju nalog oziroma pristojnosti na samostojne organizacije.

Ohranili bomo samostojnost nadzornih institucij. Na novo bomo organizirali inšpekcijske službe, ki bodo imele status organa v sestavi ministrstva za notranje zadeve in jim bo zagotovljena enaka samostojnost kot policiji.

Državna uprava

Predrage države ne moremo poceniti  z zamrznitvijo plač uradnikom; s tem  ustvarjamo le negativno vzdušje in slabše delo uprave.  Prihranke bomo dosegli z racionalizacijo uprave in hitrim reševanjem upravnih zadev. V državni in lokalni upravi bomo uveljavili princip strokovnosti in s tem osebne odgovornosti uradnikov. Jasno bomo razmejili odgovornost uprave za strokovno delo od odgovornosti ministrov za oblikovanje resorne politike in njenega učinkovitega izvajanja.

Regije in lokalna samouprava

Predlagali bomo sprejem novega zakona, ki bo urejal državno organizacijo na lokalni in regionalni ravni. Organiziranje regij in občin ni samoupravna pravica posameznih okolij, interesnih skupin oziroma političnih veljakov,  ampak odgovornost države, da oblikuje take skupnosti, ki bodo lahko z lastnimi viri financirale zadovoljevanje potreb občanov v lokalnem okolju in širše v regiji. Na regije bomo prenesli mnogo operativnih, izvedbenih pristojnosti  in s tem razbremenili ministrstva in na drugi strani določene zadeve iz pristojnosti občin, ki jih te danes ne morejo reševati samostojno.

V skladu s smernicami EU bomo spremenili način financiranja občin, ki morajo imeti lastne vire prihodkov in ne bodo odvisne od vsakokratne državne politike razdeljevanja proračunskih sredstev.  Neodgovorno in neracionalno je imeti občine, ki večino prihodkov porabijo za plače funkcionarjev in občinsko upravo, za razvoj in potrebe občanov pa denarja  zmanjka. Neracionalna organizacija občin povečuje stroške države in to plačujemo vsi davkoplačevalci.

Regije morajo biti dovolj velike, da bodo sposobne same financirati svoje razvojne programe. Še posebej regije, ki mejijo na Italijo in Avstrijo morajo biti dovolj velike, da bodo lahko enakovreden partner pri sodelovanju v EU projektih. Posebno skrb bomo namenili razvojnim projektom za Koroško, Belo krajino in Pomurje.

Sodstvo

Za stabilnost in učinkovitost države je potreba po pravni državi gotovo na prvem mestu. Ljudje ocenjujejo pravno državo tudi po hitrosti odločanja sodišč. Nobena, tudi dobljena pravda, nima prave vrednosti po desetletnem sodnem postopku. Zato bomo zagotovili pogoje za racionalizacijo postopkov in preprečevali njihovo zavlačevanje in spremenili postopkovno zakonodajo tako, da  bodo začete obravnave tekle  brez presledka do razsodbe. Stranke, tožilci in odvetniki, bodo morali prevzeti aktivnejšo vlogo pri pripravi obravnav, predložitvi dokazov in izvedenskih mnenj pred začetkom sojenja. Za nepripravljenost, neopravičeno odsotnost in oviranje postopka bodo nosili odgovornost. Sodišče ne more biti gledališče, kjer udeleženci tekmujejo v iskanju procesnih ovir in pozabljajo,  da je naloga  sodišča odločiti o pravici in ne o procesnih napakah enih ali drugih. V sodnih postopkih moramo zagotoviti, da bodo priče, žrtve in oškodovanci, obravnavani s spoštovanjem in dostojnostjo ter deležni ustrezne zaščite oziroma podpore.

Povečali bomo neodvisnost sodne veje oblasti, vendar bo sodstvo moralo določiti kriterije napredovanj sodnikov in kriterije za prenehanje funkcije sodnika - v primeru nestrokovnosti in nesposobnosti.

Zagotovili bomo popolno samostojnost tožilstev in podporo pri preganjanju kriminala in še posebej gospodarskega. Znotraj tožilstva pa uveljavili enake kriterije strokovnosti kot pri sodnikih.

Trajni mandat pridobijo sodniki šele, ko s svojim delom dokažejo ustrezno usposobljenost in izkušenost za opravljanje pravosodne funkcije. Sodnik pridobi trajni mandat na podlagi večletnega uspešnega dela v pravosodju in pozitivne ocene pristojnega pravosodnega sveta (Sodni svet, Tožilski svet). Neposredna izvolitev v funkcijo sodnika ali tožilca ne daje avtomatično trajnega mandata.

V sodnih postopkih je potrebno poenostaviti procesne postopke, zlasti odstraniti iz procesne zakonodaje vse rešitve, ki onemogočajo hitro in učinkovito sodno odločanje. V stranki DeSUS bomo predlagali ustanovitev poravnalnih svetov pri občinah - za razreševanje lažjih sporov, kot so medsosedski spori, razžalitve in podobno. S tem bi razbremenili sodišča sojenja o manj pomembnih zadevah, ki niso družbeno nevarna.

3. Socialna država in negospodarske javne službe

Ocena stanja

Po ustavi je država odgovorna za  zagotavljanje socialne varnosti prebivalcev, kar pomeni, da je država dolžna voditi takšno politiko, ki bo zagotavljala uresničevanje družbenih in osebnih interesov za vse svoje prebivalce. V DeSUS smo zato odločno proti privatizaciji javnih služb, saj smo prepričani, da le dobra organiziranost javnih služb zagotavljaj to varnost.  Razmejili bomo opravljanje dejavnosti v javni službi od zasebne prakse, zlasti če gre za isto dejavnost.

Javni sistemi socialnih zavarovanj, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, otroškega varstva,  so v prejšnjem samoupravnem sistemu delovali dobro in jih lahko nadgradimo in racionaliziramo s sistemom zmerne  participacije uporabnikov storitev.

Kritiziramo na silo uvedeni obliki dodatnih zavarovanj. Drugi steber pokojninskega zavarovanja in »prostovoljno« dodatno zdravstveno zavarovanje sta povzročili  zmanjšanje sredstev v javnih blagajnah. Sredstva, ki se zbirajo v privatiziranih oblikah (skladih, zavarovalnicah), niso zagotovila nadstandardnih pravic, saj se z njimi zagotavljajo osnovne pravice. Na drugi strani pa zbiranje teh sredstev povzroča velike  administrativne stroške in odlivanje sredstev v zasebne žepe. Koristi so imele le  Vzajemna  in druge zavarovalnice ter tam zaposleni.

Plače v finančnem sektorju so najvišje v državi.

Ne bomo dopustili, da se zasebni zavodi financirajo iz proračuna. Prav tako ugotavljamo, da konkurenca med javnim in zasebnim  ni prinesla prepoznavnih prednosti.  Privatizacija javnih služb je povzročila le večje izdatke iz proračuna, ki se prelivajo v zasebni sektor oziroma zmanjševanje sredstev javnemu sektorju. Sedanji način podeljevanja koncesij zasebnim zavodom oziroma zasebnikom je povsem zgrešen. Koncesijo podeli država oziroma lokalna skupnost takrat, ko oceni, da bi določeno javno službo učinkoviteje in ceneje opravljal zasebni sektor oziroma kadar javne službe tam ni.  Ni dopustno,  da v istem kraju ali celo v istem prostoru izvajamo javno in koncesionirano službo in da ista oseba opravlja javno in zasebno dejavnost. Ali eno ali drugo. Koncesija ni dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Pravica opravljati dejavnosti, tudi dejavnosti s področja sociale, je zagotovljena z ustavo, vendar  se ta dejavnost opravlja tržno. Zasebnik svobodno oblikuje svojo ponudbo in ceno. Ko gre za sistem obveznih zavarovanj  ali javnega financiranja dejavnosti pa mora imeti zavarovanec oziroma upravičenec - pod določenimi pogoji - pravico do povračila določenega dela cene, ki jo  plača zasebniku. Cene storitev morajo biti v naprej določene.

Položaj delavcev

Konkurenčnosti našega gospodarstva ne moremo graditi na poceni delovni sili. Plače morajo biti primerljive z plačami zaposlenih v sosednjih državah, sicer nam grozi odliv delovne sile, zlasti visoko kvalificiranih.

Zagotovili bomo striktno izvajanje zakonodaje - pri uveljavljanju delavskih pravic in  zagotavljanju varstva  pri delu.

Nadomestila za brezposelne morajo spodbujati k iskanju zaposlitve, preprečiti moramo stanje, ko posamezniku socialne pravice zagotavljajo boljši položaj, kot če bi bil zaposlen.

Za nezaposlene, ki prejemajo socialno pomoč in so dela zmožni, bomo uvedli obvezna javna dela po načelu vsako delo je častno. Pomagajo naj v vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih, knjižnicah, domovih za ostarele, urejanju parkov, urejanju cestne infrastrukture v lokalnem okolju, pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in podobno.

Normativno bomo povečali  pravice  delavcev pri  soupravljanju podjetjih in pri udeležbi na  dobičku.

Položaj  starejših

Socialno varnost starejših zagotavlja starostna pokojnina, ki je osebna, ekonomska in ne socialna pravica, ki temelji na vplačanih prispevkih in je ni mogoče omejiti ali zamrzniti. Za izplačilo pokojnin odgovarja država. Naše izhodišče za razpravo o pogojih za upokojitev je zahteva sindikatov, da se oseba lahko upokoji, če izpolni enega od pogojev; to je ali 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti. Prevzeli bomo odgovornost za pripravo temeljite in celovite reforme pokojninskega sistema in naše pozornosti ne moremo omejiti le na usklajevanje pokojnin s plačami.

Uveljavili bomo  individualne račune zavarovancev, ki bodo omogočili zavarovancu vpogled v stanje vplačanih prispevkov, in omogočili zavarovancu, da izve, kakšna bi bila njegova pokojnina glede na vplačane prispevke. Sistem  individualnega računa ohranja enako stopnjo medgeneracijske solidarnosti in ne pomeni uvedbe aktuarskega sistema. Del vplačanih prispevkov  bo še naprej namenjenih solidarnosti med zavarovanci. Višina pokojnine bo odvisna od vseh vplačanih prispevkov in na ta način bomo z uvedbo ustreznih bonusov spodbujali čim kasnejše upokojevanje.

Pokojnine se bodo usklajevale 70%  z rastjo plač  in 30 % z rastjo inflacije. Usklajevanje pokojnin bo dvakrat letno, enkrat s poračunom za nazaj. Minimalna pokojnina znaša 80 % minimalne plače. Upokojencem, ki tega zneska ne dosežejo  na podlagi vplačanih prispevkov, se zagotovi socialni dodatek iz proračuna. Iz proračuna se plačujejo tudi vse državne in druge pokojnine, ki niso odmerjene na podlagi vplačanih prispevkov.

Ukine se drugi steber pokojninskega zavarovanja. Sredstva, ki se sedaj vplačujejo v ta steber, se ponovno plačujejo ZPIZ. Sredstva KAD sodijo v pokojninsko blagajno, saj so v procesu lastninjenja družbene lastnine  bila namenjena upokojencem,  tako kot  so sredstva SOD namenjena za odškodnine denacionaliziranim upravičencem.

V stranki DeSUS se zavedamo, da je staranje prebivalstva svetovni proces z nepredvidljivimi posledicami. Zato se moramo s tem dejstvom soočiti in se začeti na demografske razmere prilagajati. Predvsem je pomembno, da ne dovolimo razpad medgeneracijske povezanosti. Zato bomo ustvarili razmere in pogoje za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, sožitja, prostovoljstva in solidarnosti. Ena od oblik tega sodelovanja so medgeneracijski centi.

Poskrbeli bomo, da ne bo prihajalo do negativnega dojemanja starosti. Zato bomo na normativni ravni omogočili opravljanje začasnih in priložnostnih del za starejše in upokojence, stimulirali delodajalce za zaposlovanje starejših in izkoristili možnosti, ki jih ponuja socialno podjetništvo. Aktivno staranje pa ne pomeni le udeležbo na trgu dela, ampak nadaljevanje aktivnosti s socialnega, ekonomskega, kulturnega, izobraževalnega, duhovnega, športnega in družbenega vidika po upokojitvi.

Zaradi staranja prebivalstva bomo posebno skrb namenili sistemu institucionalnega varstva,  pomoči pri domači oskrbi (tudi organizirana pomoč svojcem), razširitvi dostopnosti do storitve pomoči na domu, uveljavljanju storitve pomoči v drugi družini, socialnim servisom, investicijam za izgradnjo oskrbovanih stanovanj in domov za starejše.

Zaradi obsežnosti problemov, ki zajema danes že tretjino prebivalcev Slovenije, bo stranka DeSUS predlagala ustanovitev Urada za starejše. Osnovna naloga urada bo spremljanje položaja starejših ter uresničevanje njihovih z ustavo, zakoni in mednarodnimi konvencijami zajamčenih pravic. V okviru urada bo deloval tudi zagovornik starejših, katerega  naloga bo zastopanje interesov starejših oseb, ki iščejo pomoč pri institucijah, kot so centri za socialno delo, sodišča, policija in druge javne ustanove. Urad bo pripravil interdisciplinarno oblikovano Strategijo kakovostnega staranja, ki bo podlaga za širšo participacijo starejših na vseh ravneh, krepitev njihove družbene vključenosti in neodvisnosti življenja.

Zdravstveno varstvo

Cilj ohraniti dosedanji obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja bomo dosegli z racionalizacijo in drugačno organizacijo zdravstvene mreže ter jasno opredeljenimi standardi in normativi izvajanja zdravstvenih storitev.

Aktivnosti stranke DeSUS bodo usmerjene v izboljšanje učinkovitosti javnega zdravstva. Poudarek bomo dali ustvarjanju ravnovesja med ekonomsko učinkovitostjo in socialno pravičnostjo. Slovenski zdravstveni sistem mora še naprej temeljiti na visoki stopnji solidarnosti pri financiranju zdravstvenega varstva in na prevladujočem javnem načinu njegovega izvajanja, ki ga lahko dopolnjuje zasebna praksa. Na novo bomo postavili pravila podeljevanja koncesij.

Vzpostavili bomo javno zdravstveno mrežo, ki bo podlaga za optimalno razporeditev materialnih in človeških virov  vseh javnih zavodov in koncesionarjev. Posebno pozornost bomo namenili tudi organiziranju negovalnih bolnišnic. Sedanja razdrobljenost je z vidika racionalizacije stroškov nesprejemljiva in neracionalna. Racionalizacija bo izpeljana na podlagi opravljenih analiz z vidika stroškov, dostopnosti storitev in kadrovskih resursov.

Ne bomo dovolili prenosa nepremičnin na zavode, ker to odpira možnosti za njihovo privatizacijo.

Jasno bomo definirali košarico zdravstvenih storitev, pokritih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo strokovno in vsebinsko opredeljena - tudi z vidika pravočasne in geografsko ustrezne dostopnosti do ključnih zdravstvenih storitev. Zavrnili bomo nameravano spremembo zakona, ki bi zaostril pogoje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo osebam, ki jim je za opravljanje osnovnih življenjskih potreb neizogibna stalna pomoč druge osebe. Vztrajali bomo na jasni ločitvi opravljanja zdravstvene dejavnosti v javnem zavodu od opravljanja pridobitne dejavnosti v zasebni organizaciji, ki jo bomo zakonsko natančno določili.

Definirali bomo cene zdravstvenih storitev in  postavili standarde in normative izvajanja zdravniške službe.

Ukinili bomo prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje in ta sredstva preusmerili v zdravstveno blagajno. S tem bomo prihranili 70 milijonov, ki jih sedaj porabimo za delovanje Vzajemne. Združevanje sredstev pri enem nosilcu zavarovanja bo preprečilo prevlado različnih interesov in možnosti neenake obravnave zavarovanih oseb.

Vzgoja in  izobraževanje

V osnovnošolske programe bomo uvedli več domoljubne vzgoje in učenja socialnih veščin ter solidarnosti med ljudmi. Pri pripravi srednješolskih programov bomo upoštevali potrebe in zahteve gospodarstva, ki ugotavlja, da znanja,  ki jih imajo dijaki, ne zadostijo potrebam in zahtevam sodobnih delovnih in proizvodnih procesov. Učne programe moramo razbremeniti vsebin, ki niso nujne in ne prispevajo k izobraženosti ali nadaljnjemu osebnostnemu razvoju učenca oz. dijaka. Določeni učni programi morajo biti bolj usmerjani za pridobitev znanj in veščin potrebnih za opravljanje konkretnega poklica. Programi morajo biti pedagoško in vzgojno naravnani tako, da bodo spodbujali k ustvarjalnosti posameznika in s tem k ustvarjalni družbi.  Zagovarjamo obvezno pripravništvo po končanem šolanju.

Znanost in visoko šolstvo

Tudi za visoko šolstvo veljajo splošne ugotovitve. Večje število univerz in fakultet še ne pomeni več znanja in več raziskovalnih dosežkov. Zato smo v DeSUS proti podeljevanju koncesij zasebnim univerzam za iste programe,  ki  jih izvajajo državne univerze. Zasebne univerze morajo delovati tržno. Če  zasebne univerze  financiramo iz proračuna,  pač niso zasebne univerze. Znotraj posamezne državne univerze in med univerzami je potrebno racionalizirati število programov. Nerazumljivo je na primer, da financiramo programe za upravne poklice na državni univerzi, poleg tega pa še nekaj teh programov na zasebnih fakultetah ob dejstvu, da novih zaposlitev teh kadrov ne dovolimo - zamrznitev zaposlovanja v upravi.

Bolonjski model študija mora zagotoviti dokončanje študija v treh oziroma petih letih, vključno z diplomo. Najdražja in nesprejemljiva je sedanja praksa podaljševanja študija - zaradi socialne varnosti študentov in možnosti študentskega dela, ki postaja pravilo in ne izjema. Študenti se morajo posvetiti izključno študiju in ne smejo biti obremenjeni s skrbjo za svoj socialni položaj. Socialno šibkim in uspešnim študentom bomo  zagotoviti štipendije, ostalim pa študijske kredite.

Diplomantom bomo zagotoviti pripravništvo po končanem študiju. Zato bomo uvedli obvezno leto pripravništva in delodajalce oprostili dajatev.

Več denarja za raziskovalno dejavnost še ne zagotavlja inovativne družbe. Večji del raziskovalnih projektov mora biti vezan na sofinanciranje gospodarstva. Zagotovili bomo bolj fleksibilno zaposlovanje na univerzah in večjo prehodnost med univerzo, inštituti in gospodarstvom.


Zunanja politika

Stranka DeSUS bo podpirala zunanjepolitične dejavnosti Republike Slovenije pri krepitvi prijateljskih odnosov in vsestransko koristnega sodelovanja z drugimi državami  pri reševanju mednarodnih problemov. Okrepili bomo  sodelovanje s Slovenci po svetu in ohranjali dobre odnose s sosednjimi državami,  tudi s ciljem izboljšanja  položaja slovenskih manjšin.

Bled, 21.10.2011

                                                                                           Strateško programski svet

                                                                                  Predsednik Mag. Niko Abrahamsberg l.r.

NA VRH